ily
|
Upam, da ne bo zdaj tole izpadlo, kot da nekoga prepričujem ali, Bog ne daj, celo obtožujem, samo enostavno moram še tole dodati.
Kot prvo: ljudje smo zelo različni, tega se zelo dobro zavedam; eni razmišljamo tako, drugi drugače, eni imamo visok prag bolečine, drugi nizkega in tako naprej. Ja, to je vse res. Zato tudi stvari različno dojemamo in sprejemamo. In jaz jih sprejemam. In ne, ne gre tukaj za ljubosumje na nekoga, ki je noseč, sploh ne. Sem vesela, res, za vsako posebej! Jaz pri tem nikoli ne pomislim, ne vem: ˝Uf, kako je pa tej že ratalo!˝ ali pa ˝No, fino, pa še ena!˝. Ne, jaz zmeraj pomislim: ˝Jaz tega pa morda ne bom nikoli več doživela!˝. In začnem doživljati vso tisto bolečino in žalost, ki jo bom doživela, ko se bom morda kdaj morala sprijazniti z dejstvom, da ne bom mogla imeti več otrok  !
Druga stvar je pa v tem, da mene tudi nosečke ne ˝motijo˝. Problem nastane, ko mi začnejo razlagati in vsiljevati, ja vsiljevati  svoje razmišljanje, v stilu - ki je bil že povedan: ˝Joj, kako je težko biti poleti noseč!˝ in ˝Joj, kako mi trebuh otrdeva. Ko bi ti vedela, kako je to hudo! (?)˝ in ˝Ja, ko bom še enkrat zanosila, bom tako naračunala, da bom šla lahko poleti na dopust. Ti sploh ne veš, kako to zgleda.....˝. Ma, ja, seveda!!!!!!!  Take stvari mi pa ˝odnesejo pokrov˝ in potem tudi ˝kakšno pametno˝ prijavim in je takoj ˝surla˝ do tal!
Imam eno zelo dobro prijateljico, ki je rodila januarja. Ko je zanosila, sem bila ˝tako-tako˝, ampak vesela, da ji je takoj uspelo, ker je že prej imela razne ˝probleme in dogodivščine˝. In sem bila malo v dvomih, kako bom jaz to prenašala... Vendar, ona je človek, ki je to sprejela kot NOSEČNOST, ne kot BOLEZEN in potem sva se celo poletje in jesen imeli prav fino. Ona je povedala, kaj se ji dogaja, jaz sem jo kaj vprašala, pa ona mene. Nikoli pa ni bilo stvari v stilu zgoraj povedanega. In ko se ji je bližal PDP sem komaj čakala, da pride malo bitje - včasih sem imela občutek, da še bolj kot ona  . In ko je njen mož poslal sporočilo: ˝Pred par minutami sva dobila.....˝ sem bila tako zelo vesela kot pred tremi leti zase. Moj mož pa me je samo čudno gledal  - kar ni mogel verjeti, da sem tako zelo vesela! Resnično! In potem sem ugotovila, da je bilo to to - nobenega vsiljevanja, prepričevanja in tudi jaz se ob vsem skupaj nisem ves čas spraševala: ˝Bo meni še kdaj dano to?!!˝.
To je samo moje mnenje in moji občutki. In, ja, vem, da včasih preveč razmišljam  , analiziram  .... Ampak, včasih je tudi tako prav. A ne?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, pa da bomo delale drugo leto gnečo v porodnišnicah! 
. Pa jaz?! Imam sedaj malo krize, saj sem v tem tednu zvedela za kar 5 novih 
spopadamo z podobnimi občutki veselja ob veselih novičkah, hkrati pa obup in vprašanja "Kdaj bom pa jaz..?".... Jaz nisem nobena izjema, po drugi strani pa sem toliko bolj besna, ko me zadnje čase vsi odpravljajo (tistim ki pojamram, da bi imela rada pikico), da naj bom vesela da že imam škratka 
... Ja saj sem neskončno vesela, da ga imam a prav tako si močno želim še enega ali dva škrata in ahhhhh včasih obupujem 
hvala za vse spodbudne besede in ja, drugo leto bomo me delale gužvo v porodnišnicah 
. Ena je rodila pred kratkim, ena pa je noseča. Sem kar ljubosumna. In se jim izogibam, če pa že na katero naletim se pa že kako izgovorim...al pa temo spremenim. Res upam, da mi bo čimprej uspelo in da bom 
. Zato upam, da mi bo M drugi mesec zamujala in da bom končno tudi jaz med srečkami, ko bom zagledala 
za vse skupaj!
