|
ily -> RE: Kdaj pridemo na vrsto? (27.6.2006 9:27:04)
|
Upam, da ne bo zdaj tole izpadlo, kot da nekoga prepričujem ali, Bog ne daj, celo obtožujem, samo enostavno moram še tole dodati.
Kot prvo: ljudje smo zelo različni, tega se zelo dobro zavedam; eni razmišljamo tako, drugi drugače, eni imamo visok prag bolečine, drugi nizkega in tako naprej. Ja, to je vse res. Zato tudi stvari različno dojemamo in sprejemamo. In jaz jih sprejemam. In ne, ne gre tukaj za ljubosumje na nekoga, ki je noseč, sploh ne. Sem vesela, res, za vsako posebej! Jaz pri tem nikoli ne pomislim, ne vem: ˝Uf, kako je pa tej že ratalo!˝ ali pa ˝No, fino, pa še ena!˝. Ne, jaz zmeraj pomislim: ˝Jaz tega pa morda ne bom nikoli več doživela!˝. In začnem doživljati vso tisto bolečino in žalost, ki jo bom doživela, ko se bom morda kdaj morala sprijazniti z dejstvom, da ne bom mogla imeti več otrok [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] !
Druga stvar je pa v tem, da mene tudi nosečke ne ˝motijo˝. Problem nastane, ko mi začnejo razlagati in vsiljevati, ja vsiljevati [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] svoje razmišljanje, v stilu - ki je bil že povedan: ˝Joj, kako je težko biti poleti noseč!˝ in ˝Joj, kako mi trebuh otrdeva. Ko bi ti vedela, kako je to hudo! (?)˝ in ˝Ja, ko bom še enkrat zanosila, bom tako naračunala, da bom šla lahko poleti na dopust. Ti sploh ne veš, kako to zgleda.....˝. Ma, ja, seveda!!!!!!! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Take stvari mi pa ˝odnesejo pokrov˝ in potem tudi ˝kakšno pametno˝ prijavim in je takoj ˝surla˝ do tal!
Imam eno zelo dobro prijateljico, ki je rodila januarja. Ko je zanosila, sem bila ˝tako-tako˝, ampak vesela, da ji je takoj uspelo, ker je že prej imela razne ˝probleme in dogodivščine˝. In sem bila malo v dvomih, kako bom jaz to prenašala... Vendar, ona je človek, ki je to sprejela kot NOSEČNOST, ne kot BOLEZEN in potem sva se celo poletje in jesen imeli prav fino. Ona je povedala, kaj se ji dogaja, jaz sem jo kaj vprašala, pa ona mene. Nikoli pa ni bilo stvari v stilu zgoraj povedanega. In ko se ji je bližal PDP sem komaj čakala, da pride malo bitje - včasih sem imela občutek, da še bolj kot ona [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] . In ko je njen mož poslal sporočilo: ˝Pred par minutami sva dobila.....˝ sem bila tako zelo vesela kot pred tremi leti zase. Moj mož pa me je samo čudno gledal [sm=smiley22.gif] - kar ni mogel verjeti, da sem tako zelo vesela! Resnično! In potem sem ugotovila, da je bilo to to - nobenega vsiljevanja, prepričevanja in tudi jaz se ob vsem skupaj nisem ves čas spraševala: ˝Bo meni še kdaj dano to?!!˝.
To je samo moje mnenje in moji občutki. In, ja, vem, da včasih preveč razmišljam [sm=smiley23.gif] , analiziram [sm=smiley24.gif] .... Ampak, včasih je tudi tako prav. A ne?
|
|
|
|