lory05 -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 14:40:20)
|
Anja, jaz te popolnoma razumem. Ni res, kot pravijo nekatere, da si premlada imela otroka, da se še nisi nažurala. Nikoli se ne boš dovolj nažurala, ker si strelka prava. Tudi jaz sem strelka, stara sem 36 let, pa se še nisem nažurala in niti nimam namena še, tam nekje do 90-ega se mogoče bom. Jaz sem mojemu dragemu to povedala že takoj na začetku zveze, ker je tudi moj tak, da se mu nikamor ne da. Pa sem mu rekla, da jaz že ne bom doma, zato ker se njemu ne da nikamor, bom šla pa sama. Če ga bo to kdaj motilo, naj kar takoj pove, da greva takoj narazen, ker vem, da ne bom zdržala brez plesa in žuranja. En čas je razmišljal, pol pa je rekel, da če grem samo zato in če vem, kaj delam, da ga ne bo motilo. In je res, vem kaj delam, ne hodim lovit druge tipe, grem samo žurat in nikoli mi zaradi tega ne teži - imam srečo. Ko je bil tamali še majhen, ga je čuval brez problema, zdaj pa je že večji in sploh ni problema. On je pač tip, ki ne pogreša žuranja in jaz ga razumem on pa mene. Tako da, mislim, da bo to tvoj večni problem, ker si strelka, se ne boš spremenila, on pa tudi ne.
|
|
|
|