žuranje-moja zgodba (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


ANJA5 -> žuranje-moja zgodba (19.6.2006 13:02:50)

Torej, stara sem 22 let, imam tamauga ki mi pomeni vse na svetu. Po horoskoupu sem strelka, avanturistka (narava,rolanje,...),blazno neodvisna od drugih - kar pomeni tudi od mojega partnerja. Na žalost pa je moj fant čisto nasprotje od mene! Kar se pravi Len, Lubosumen, zamerljiv, Nikamor ga ne morem spravt - najrajs je doma, ozirom zunaj z kolegi. Zameri pa mi,če grem jaz s kolegico in tamalimi ven - brez njega -  ker se njemu ne da.
Teži mi, ko hočem enkrat na mesec ven žurat in se mal sprostit. Sicer je res, da pridem vedno zgodaj [sm=smiley9.gif]domov ampak še vedno pol cel dan pedenam tamauga in je vse ok. Skoz hoče da se mu javljam na telefon, mu poročam točno kje se nahajam itd...Skratka vedno ista pesem,vedno se skregava, in to mi gre na živce - z njim vred.

A se strinjate z mano,da si zaslužim vseeno malo oddiha (služba, gospodinjstvo, tamau) in da pri mojih letih se naj nebi še zaprla doma za štedilnik in likalno mizo ....

Kwa pravte?





tulip -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 13:05:05)

Ja jaz bi rekla samo to: punca, si imela mislit prej![sm=smiley24.gif]
Verjetno ni od včeraj tak, ne?




ANJA5 -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 13:07:59)

maš prav tulip, kwa naj...




tulip -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 13:17:04)

Ja s takimi, če ga že imaš je kar hudo.
Scenariji v zvezah, ki ne funkcionirajo že od začetka, so podobni. Ali se sprijazniš s situacijo in delaš vse po njegovem, dokler mu nisi ti več zanimiva, ali se kregata v nedogled, dokler komu dokončno ne dosadi, ali pa gresta že prej vsak svojo pot...
Je tako. Verjamem pa da si želiš še kaj od življenja, kot  otroka, gospodinjstva in njegovega obtožujočega pogleda. Vsak si zasluži svobodo, saj se itak sami omejimo glede na okoliščine, in edino tako smo lahko srečni. Svobode pa imaš toliko, kolikor si je ne pustiš vzet.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Sibil_ -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 13:17:41)

Po moje si pač imela sina malo prezgodaj-nisi se še nažurala.Zdaj pa pač oceni kaj ti več pomeni-mir v bajti al pa žuranje.Ker če ti teži zaradi žuranja je očitno ljubosumen-a ima razlog?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

Kako je bilo pa prej, preden sta imela otroka?A sta žurala skupaj?Al kako?

LP,
Sibil




Anonimen -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 13:19:55)

Ko imaš enkrat otroka, najbrž ne moreš več tako žurati, kot si včasih. Problem je v tem, a ne, ker iz tvoje družbe dekleta še nimajo otrok? Ti pa ga imaš, pa bi rada še naprej z njimi vandrala okoli?

Kar se pa moža tiče... Ko bi bil vsaj moj tako posesiven [sm=smiley22.gif]




Anonimen -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 13:25:58)

Zdaj pa pač oceni kaj ti več pomeni-mir v bajti al pa žuranje


Čakte, pa  če ima otroka, še ne rabi bit na ketni privezana al pač [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

In enkrat na mesec sama it ven, pa drugače z otrokom in kolegicami na pijačo, ja, ježeš no, dajte jo zdaj linčat...svetnice.  [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

Žal ti ne znam pomagat, Anja, midva sva imela te reči razčišene že prej, tako da ni nobenega problema, če želi kdo ven...pa tudi do treh zjutraj, če je treba ali pa dlje.




Anonimen -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 13:29:56)

Pri teh letih je "normalno", da ga še vedno žuraš. Meni se 1x na mesec zdi malo...

Če imaš majhnega otroka, še ne pomeni, da si samo za štedilnik. Samo organizirat se moraš bolje, da ima otrok varstvo. Pa več energije moraš imet, da skrbiš za majhnega otroka in se hkrati zabavaš.

Mož je očitno ljubosumen. Če ne bi hodila ven, bi našel pa nekaj drugega za zganjanje ljubosumja.

Dokler še imaš energijo (in željo po avanturah) razčisti obstoječi odnos. Ali je to to, kar si želiš, ali ne.




Primoza -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 13:30:35)

Tukaj bi bilo smiselno pripomniti, da je "žuranja" več vrst od pijanskega razbijanja flaš na tromostovju ob dveh zjutraj (morda alternativno svetilk v Tivoliju), do plesnih prireditev, raznih vaških veselic, obiska opere, gledališča in raznih bolj ali manj andrenalinskih aktivnosti povezanih z naravo, potem umirjenih aktivnosti, kot je gobarjenje ali ribolov ipd.

Tako da je primernejši izraz žuranju "osebni čas". Seveda ne sme posegati v družinsko življenje, ampak mora biti le nek dodatek.

Primer "osebnega časa"
Vstajanje ob 5.30 in transport dveletnega Žana v vrtec. Mi trije z ankaa in petletno Ajdo smo se zapeljali do Vranksega in obiskali plezališče ( alternativni izraz plezalni vrtec), se malo naplezali, dobili tik pred koncem plezanja GSM s klicem iz vrtaca, da se je Žan razsul na igrišču, ga šli iskat, se peljali v Ljubljano na urgenco šivat, zdaj pa počivamo.

Tudi tu je "žur", z izjemo zadnjega dogajanja, ki potrjuje, da so vrtci nevarnejši od plezalnih vrtcev.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]





ANJA5 -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 13:31:01)

Narobe ste me razumele, Ni problem zaradi tamauga, problem je zaradi mene.On deluje na sistem Jaz lahko ker sem dec...
Tamau je ful priden in pančka celo noč - tud podnevi je priden in vse. Gre se za to, da noče da hodim ven. (še vedno po petih letih ima v glavi, da babe hodijo ven tipe lovit - jaz mu pa bolj razlagam da to ni res in da se hočem samo mal sprostit, plesat ipd...
Hodimo pa 3 mamice, ki imajo podoben problem. Jaz sem najmlajša med njima. One so čez 30. Žurala sem že dosti ampak nevem v čem je fora zakaj nebi še naprej, a se je treba kar izolirat al kako???




Anonimen -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 13:36:14)

jaz te razumem in odgovor sem ti že napisala.




Naja31 -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 13:55:14)

 
Enkrat na mesec si pa res lahko privoščiš. Ali pa vsak teden, zakaj pa ne? Če si ti to želiš in vse ostalo normalno sfolgaš. Tvoj otrok itak spi, tvoj fant je pa itak doma, saj nikamor noče.

Po moje gre res za nezaupanje. Koliko je pa on star?
Kako je bilo pa prej, preden sta dobila otroka?
Sta skoz skupaj ven hodila ali je bil tudi prej tok "posesiven"?




ANJA5 -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 14:22:15)

Cao,

Ma tud prej je bilo isto - takrat je celo za mano hodil okrog (me preverju)zdej pa ne more, ker je s tamalim-spi.

Star je 27. Sem mislila, da se bo mal umiru glede vsega tega, me mogoče razumel ampak ni šans, tera svoje...





fricka -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 14:26:35)

Eni so pač tako posesivni. Moj je tudi tak. Ker jaz pač nisem žurerski tip s tem nimava večjih problemov. Je pa tudi njegova filozofija, da babe itak zunaj sam dece lovimo (po moje so mal zakompleksani). Je pa res, da tudi on ne hodi več okoli toliko kot je prej. Grem pa brez problemov popoldne na kavo in podobno, sam večerni izhodi mu gredo na živce. Sem pa to vedela še preden sva se poročila.




lory05 -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 14:40:20)

Anja, jaz te popolnoma razumem.
Ni res, kot pravijo nekatere, da si premlada imela otroka, da se še nisi nažurala. Nikoli se ne boš dovolj nažurala, ker si strelka prava. Tudi jaz sem strelka, stara sem 36 let, pa se še nisem nažurala in niti nimam namena še, tam nekje do 90-ega se mogoče bom.
Jaz sem mojemu dragemu to povedala že takoj na začetku zveze, ker je tudi moj tak, da se mu nikamor ne da. Pa sem mu rekla, da jaz že ne bom doma, zato ker se njemu ne da nikamor, bom šla pa sama. Če ga bo to kdaj motilo, naj kar takoj pove, da greva takoj narazen, ker vem, da ne bom zdržala brez plesa in žuranja. En čas je razmišljal, pol pa je rekel, da če grem samo zato in če vem, kaj delam, da ga ne bo motilo.
In je res, vem kaj delam, ne hodim lovit druge tipe, grem samo žurat in nikoli mi zaradi tega ne teži - imam srečo. Ko je bil tamali še majhen, ga je čuval brez problema, zdaj pa je že večji in sploh ni problema. On je pač tip, ki ne pogreša žuranja in jaz ga razumem on pa mene.

Tako da, mislim, da bo to tvoj večni problem, ker si strelka, se ne boš spremenila, on pa tudi ne.




Sita -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 14:43:01)

Moj mož je tudi Strelec, pa raje "žura" z mano.




Sibil_ -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 14:45:40)

Narobe ste me razumele.
Kot prvo-res je več vrst žuranja. In nekatere ženske dejansko lovijo tipe zunaj.
Kot drugo-nič ni narobe z žuranjem, tudi če si mamica, če imaš 50 let ali pa karkoli. Zabava je vedno dobrodošla, ne?
Tretjič-pri posesivnih partnerjih je pač tako, ali žuraš in imaš štalo ali pa se predaš in ne žuraš.Torej-ali mir ali žur (ampak zaradi posesivnega partnerja, ne zaradi tebe ali otroka).

Odločiti se moraš pa sama-pa meni se tudi ne zdi enkrat mesečno nič kaj tragičnega. A ti mu tudi štalo delaš ko gre ven?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

LP,
Sibil




Sita -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 14:46:56)

Aja to sem pozabila povedat: skupaj sva našla stvari, ki so nama obema všeč. Poznaš rek, kako obdržati ljubezen? Glasi se takole: "Skupaj ljubita iste stvari."




Dadi -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 14:48:13)

Ja, žal ne upošteva tvoje osebnosti...oziroma tebe. Povej mu naj že enkrat odraste.




Babaloo -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 15:28:44)

Ti kar lepo izkortisti tisti dan v mesecu, ko imaš prosto samo zase. Saj si zaslužiš.
Pa saj si vse mame zaslužimo, da gremo kdaj pa kdaj SAME ven s prijateljicami- brez otrok!!
Poznam take tipe, ki bi cel dan pred televizijo sedeli, če hoše pa ženska ven ,je pa ogenj v strehi.
Hvala bogu, da moj ni tak.




Anonimen -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 16:17:17)

Uf kakšna resna debata. Se moram pridružiti glede "žuranja". Ko sva z mojim začela, me je on "zbudil" in smo hodili ven skoraj vsak petek, soboto. Hodili smo v disko, na veselice, privat žurke,... Non stop se je nekaj dogajalo, skratka nisem imela svoje družbe - imela sva skupne prijatelje, znance. Tko da ni bilo problemov z žuranjem.....Potem moja služba, njegova, družba se je razkropila...moja [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image] in [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] - jasno da se je žuranje končalo, vmes je seveda on občasno hodil ven.

Sedaj je moja mala stara dve leti in ker sem menjala službo sem izgubila družbo oz.moje vrste "žuranje" - jutranje kavice s kolegico [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image], večerne pijačke.


Tako da sedaj sem ostala v stikih s kolegico, ki zivi v Ljubljani, večkrat se slišiva in vedno se radi vidiva. Nazadnje sva sle pred mojim dopustom na tortico in se fletno pogovarjale par urc. Seveda se dobivava v Ljubljani in moj dedec je postal blazno ljubosumen, zafrkaval me je celo da sem lezbijka, sploh ker sem enkrat pozimi prespala pri njej in ker je cvetlicarka mi je podarila sopek roz, v zameno za eno uslugico. Pa kar naprej mi mece Ljubljano.
Kolegica nima avta da bi lahko hodila k meni, raje grem jaz v Ljubljano.

Samo zakaj si [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] ne smem 1 x mesečno vzeti časa za svojo dušo???? Ljubosumje ......

Ja in da imam ljubimca!!! Spet še eden, ki misli da hodimo dedce lovit. Mislim halo, kaj je tem tipom????




babylove -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 22:21:07)

Razumem te, ker sem sama živela približno takšno situacijo.

Ne vem, kaj je temu krivo, verjetno ni zgolj ljubosumje. Morda želja po kontroli nad tabo, po upravljanju s teboj.

Tudi ne vem, kaj naj ti svetujem. Morda poskusi omejiti izhode (ok, 1x/mesec je že dovolj omejeno), poskusi razložiti, s kom greš in kje približno boste, v katere lokale zahajate. Mogoče bo potem bolj miren? Ne vem, morda se bo komu to zdelo polaganje računov, ampak bolje je poskusiti na miren način kot pa s prepirom. Če si ne da dopovedat, pa se še vedno lahko razkuriš.

Pa dobre živce!




iva01 -> RE: žuranje-moja zgodba (19.6.2006 22:24:33)

men se zdida to ni nič narobe če greš vn sej je vseen kam, pa do kdaj, sej on bi verjete tud lahk šel pa če se mu neda to ne pomeni da moreš bit ti tud skus doma, sej je vseen kolk si stara, če se ti pri 45 letih al pa 22 letih lušta it vn  za kaj pa ne....




Anonimen -> RE: žuranje-moja zgodba (20.6.2006 8:36:49)

IZVIRNO SPOROČILO: ANJA5

A se strinjate z mano,da si zaslužim vseeno malo oddiha


Ne gre za zasluziti si.. ampak biti tisto kar si.. In ce si ti taksna, da gres kdaj rada ven.. potem je cist tvoja temeljna pravica, da si tisto kar si!
Edini zadeva, ki je na zemlji napacna.. je ta, da delas nekaj, kar ti nisi.. torej da si nataknes neko masko pridne in marljive gospodinje.. da te drugi pohvalijo, ker imajo predsodke o zuranju.. druzenju.. zabavi.. ker kao je na zahodu kulura taksna, da je plemenito trpeti. Pridih religije pac..
Torej.. vicina si za ljubi mir in pohvale drugih nataknejo maske, znotraj sebe pa potem gnijejo.. in v tretji poberteti.. okoli abrahama se jim zrola...

Tvoj tip pa je tudi taksen kot je.. mal strahopetec.. mal odvisnez od tebe.. in se te boji izgubit.. in vedno se zgodi, da izgubis ravno tisto, cesar se oklepas.. ker z oklepanjem ustvaris vse pogoje, da drugi zbezi.. ker nobeno zivo bitje si ne zeli biti suzenj.. samo verjamem, da ne more iz svoje koze.. in fajn bi bilo, da razcisti s tem svojim strahom, za kar pa bo nujno ptreboval nek pripomocek.. neko metodo.. jih je veliko in ne vem katera bi mu najbolj ustrezala...




Anonimen -> RE: žuranje-moja zgodba (20.6.2006 10:12:21)

Meta, če pa želiš posesivnega tipa ti pa jaz svojega bivšega priporočam. V destih letih kar sva bila poročena sem le enkrat šla na službeno novoletno zabavo. Sem po dveh urah dobila sms:ne zaslužiš si, da ti otroci rečejo mama. Anja ti kar žuraj če ti paše.




Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>