Lana25
|
Pri meni je bilo pa tako, da ko mi je G rekla, da imam PCO in po laparoskopiji, še endometriozo in da zaradi tega obstaja velika možnost, da bom težje zanosila, da sem to šla povedat mami in dvema kolegicama. Najbrž sem iskala tolažbo, ker me je vse skupaj najprej precej šokiralo, potem pa še potrlo in zaskrbelo. In se je zgodilo to, da mama sploh ni nič komentirala, se mi je zdelo, da ji je to vse nekako odveč, da si tega ne želi slišati in, da je naj ne obremenjujem. Kolegici, ki že obe imata svoje sončke, sta pa različno odreagirali. In sicer tista, ki je do svoje hčerkice prišla brez težav nekaj v smislu: "Ah, saj pa dan danes lahko že vsi imajo otroke. Greš na umetno pa je." Druga pa, ki se je kar nekaj časa trudila, pa mi je predlagala, da si čim prej najden enega "potencialnega darovalca semenčec" in se čim prej naročim za umetno, ker se baje dolgo čaka. Tako, da so me vse tri po svoje presenetile in zato več ne iščem neke tolažbe in ne razlagam več svojih težav, ker vem, da jih tisti, ki takšnih težav nimajo, težko razumejo. In potem temu podobno odreagirajo in ti je lahko samo še bolj hudo, ko vidiš, da ne vedo kaj naj ti rečejo, kako potolažijo.
|