varja
|
Živjo, punce! Včeraj sem začela z zadnjo (četrto) serijo klomifena. Če tudi tokrat ne bo nič, me verjetno čaka ISCI postopek. Vsaj upam, da bo klomifenu sledil ISCI in ne spet kakšno večmesečno čakanje na čudež, ker mi je dosti lažje, če se kaj dogaja. Kar se mojih občutkov okrog vsega tega tiče, pa lahko povem, da sem tri četrt meseca zmerno do zelo optimistična, tako da se moram že nazaj držat, temu pa potem tik pred prihodom M sledi pardnevno travmiranje. Ko dobim M, je ta hudo že skozi in spet zrem bolj z dvignjeno glavo v svet in upam, upam.... No, generalno gledano niti ni tako hudo, samo če pa to ene 17 krat ponoviš, pa ni več tako luštno. Ta mesec pa me je dodatno potrlo še to, da je december, midva pa še vedno nenoseča. Decembra hote ali nehote malo delam bilance, kaj vse se je v tem letu zgodilo, in seveda najprej pomislim na to, da ni uspelo. Potem se moram kar potruditi, da najdem tudi lepe stvari, ki sem jih doživela in moram reči, da jih še zdaleč ni bilo malo No, upam, da nisem katere zamorila, ker to res ni bil moj namen, sicer pa se držite pesmi, ki pravi; saj po novem, saj po novem letu boljše bo. Kanarka, tebi pa samo dve besedi; Glavo gor. Aja, pa še to, zadnji ciklus sem tudi vseskozi pila čaj krvomočnice, kar sicer ni privedlo do zanositve, res pa sem imela dosti manj bolečo M in še dobrega okusa je.
|