muki1
|
Že ko sem bila majhna punčka me starši nikoli niso strašili, otroci okrog mene so se bali raznoraznih bav-bavov, dimnikarjev, poštarjev..... Tudi danes velikokrat zasledim, da mame soje otroke ukrotijo edino, če jim zagrozijo, da bo prišla čarovnica, črna vrana, policaj......
Meni se zdi to strašenje absurd. Seveda ji povem, da nas bo policaj kaznoval, če ne bo sedela privezana v avtosedežu, ampak to je res. Če se slučajno peljemo mimo policajev, jo zmeraj opozorim, pa ji rečem, da bi pa zdaj bilo hudo, če ne bi bila v svojem sedežu.... to se mi ne zdi ustrahovanje.
Pa mi zadnje čase prihaja naprej z nekimi čudnimi, bo prišel kuža in ji zmeril hlačke, če ne bo hotela spati. Pa zadnjič ko sva šli spat, je nekaj zaropotalo zunaj in se je vsa prestrašena stisnila k meni, ji je telesce kar otrpnilo in me je vprašala, kdo hodi, češ da bo pridna, da bo spala.
Imam vrtec na sumu. Ker vem, da imajo težave, ko jo hočejo uspavati, ker je prava klepetulja. Ampak, ali se vam to zdi prav, da otroka utišaš s tem, da mu zagroziš z nekimi bav - bavji, tudi to mi je že rekla, da bo prišel bav bav, če ne bo spala. Sem ji rekla, naj vzgojiteljico naslednjič vpraša, zakj me strašiš, jaz sem še majhna.
Včeraj zvečer je zunaj zalajal naš pes, kar prek po mizi jo je ucvrla v moje naročje, tak je bila prestrašena, da nekdo hodi. Komaj sem jo pomirila in ji rekla, da sigurno muce nagajajo naši Dini, zato laja. Pa s psičko si je prijateljica, sploh ni problem v tem, da bi se bala laježa, bala se je, da nekdo hodi.
Ne vem več, no, če sem jaz res tak občutljiva glede svojega otroka, ali pa se tudi vam zdi malo mimo, da se otroke straši?
_____________________________
Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Total, jaz sem grmenje razložila, da se mrzli oblački kregajo s toplimi oblački. Drugače pa pri nas grmenje razlagajo tudi tako, da se kao Bogec krega, otroci zdaj pa mir 
. 
), kateri si ni upal naresti koraka v prostor, kjer je bila tema, pa četudi je iz drugega prostora še prehajala svetloba: da ga bo bavbav, je govoril. Sorry, ampak meni je to res čisto mimo. Res je , da imajo otroci že sami po sebi ogromno strahov (iz TV, računalnika, okolja), pa ne, da smo še starši tisti, kateri omejujejo svojega otroka s strahovi.
. 
. Drugače pa ji tudi povem, da mi mora dat rokico, če greva po pločniku, da je avto ne povozi(zdaj že to vedno sama pove), da mora bit pripasana, da se kaj ne zgodi in podobno.
