Gina
|
Ha, ha, jaz se vedno smejem, ko se spomnim, kako zelo trapasta sem bila nekaj let nazaj. Velikokrat "smo" pekli tiste čase (dve družini) na morju, izgledalo je pa takole.
Najprej smo se zmenili, kdo bo kaj prinesel. Ponavadi so frendi rekli, da bodo oni krompir, mi pa solato. Zjutraj je prišel kolega in odpeljal mojega do mesta. Odšla sta zjutraj, prišla opoldne. Medtem sem jaz zrihtala oba zelo majhna otroka, ju nafutrala in šla na plažo. Ko smo prišli nazaj, sta bila oba že sitna in enega je bilo vsaj treba spravit spat. Ko sem enega uspavala, je drugi tečnaril, skratka bila sem že utrujena do poldneva, ko sta se dedca primajala z ribami ponavadi. Potem je šel v resnici eden od njiju ribe pucat, drugi je pa šel naštimat roštilj. Medtem sem se jaz spomnila, da bi še blitvo naredila, ker je tako dobra za zraven. In sem jo ša oprat, pa po vodo do wc-ja, ker v kampu tega vsega pač ne moreš pri prikolici zraven naredit. Pa poparit blitvo in lupit česen.... V tem času sta moška hotela, da pripravim ribe. Pa sem jih že solila, mokala....in imela kup umazane posode. Vsaj en od otrok je medtem težil za znoret, jaz pa vmes kuhala. No, potem so prinesli k nam krompir. Neopran in nenarezan, saj boš lahko ti to naredila, je rekel frend. In spet, cokuompok z malim na wc oprat krompir, ga narezat... in seveda še solato, oprat, rezat...medtem se je zbudil drugi otrok in mi vmes, ko sem dokončevala blitvo, hodil po glavi, ker oči je imel preveč dela z obračanjem ribe. Aja, vmes sta rabila še olje in sol, ki ga nista mogla prinesti, ker samo mami ve, kje to sploh je v prikolici. Jaz pa sem šla še oprat goro posode, ki je ostala za vsem, kar smo do tedaj posvinjali...z malima otrokoma zraven, ki sta se hotela lovit po ploščicah pred umivalniki in se škropit z vodo... Medtem so bile ribe pečene in krompir tudi. So me že klicali, da sem dala ven premalo stolov in kje so krožniki in vilice in pijača.... Ko smo se končno usedli vsi, razen očeta, ki je še pekel eno samo ribo, ki še ni bila spečena, sem morala, namesto da bi se usedla in jedla, pucat ribo, da bosta mala dva lahko jedla. Ko so že vsi pojedli, vključno z očetom, sem šele lahko začela jest, ob tuljenju otrok(seva dveh, ne le naših), ki jim je bilo že dolgčas. Potem sem šla skuhat kavo in pospravila krožnike iz mize. Medtem se je frend ulegel in njegova žena je rekla moškima: Vidva sta bila pa tako pridna, sta tako dobro spekla in tako vleiko delala, kar ulezita se, bova že midve pomili posodo. In sem spet dvignila rit, ki je že tako malo sedela in z dvema ajmerjema posode korakala proti umivalnikom. Moška sta se ulegla, ker sta bila utrujena. .....otroka pa spet z mano, ker ata spita, sta utrujena od roštiljade....in potem sem bila spet sama z malima naslednji dve uri, ker je ata spal....In tako vsak teden enkrat.... O, lubi bog, kako sem mogla bit tako trčena. Zdaj mi na kraj pameti ne pride več delat več kaj takega. Kupimo pripravljene čevapčiče, krompirja ni zraven, solata pa po liniji namanjšega odpora...pa nobenih frendov zraven. Moj pa po kosilu ne gre spat, ker ni utrujen od toliko dela, niti ne gre zjutraj po čevape, zato se ne vrne opoldne, greva skupaj v trgovino....
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. In te zadeve morajo iti nabirat v paru ali skupini. To potem traja cel popoldan, tam okoli šestih pa že začnejo brkljat okoli ognja in se delat pomembne. Čudno je tudi, da se tiste ribe potem pečejo kakih 5x dlje, kot če bi jih baba vrgla v ponev na plin. 
. Zdej moj pravi, da je roštilj ipak fajn
. Pa saj sem ga res videla tu pa tam kaj speči, a nikoli na onih pravih moških večerih. Tam je vedno raje zraven bab sedel.
