Marogica
|
ANonimna, najprej je treba eno stvar razčistiti. Ti si dobra in ljubeča mama in to ve tudi tvoj otroček, ki te ima neizmerno rad. Zato izhajaj vedno iz te situacije in iz nobene druge, pa naj ti gre čustveno dobro ali slabo. Lahko ti povem, da je moj ta starejši star pet let in še sedaj je cartanje, objemanje bolj redka stvar pri nas, pa še to največkrat na mojo iniciativo. Ravno sem pred kratkim pisala, da cartanje in ležanje drug ob drugemu so zame prizori iz reklam za Niveo ali Lenor, ne pa realnost. Kar se pa joka tiče, ti sama težko kaj povem, je pa dejstvo, da je jok tudi ene vrste komunikacija majhnega otroka. Možno je, da tako izraža svojo nejevoljo, jezo, lahko pa ga tudi kaj boli. Vendar vsi otroci imajo "svojo" komunikacijo, le da se pač različno kaže. Naš ta manjši je pač imel(in še vedno ima) navado, da se meče vznak ob vsaki priliki, kar je še povrhu vsega nevarno. Drugače je pa nasmejan. In sem si tudi skrbi delala, pa še kako, ko pa včasih sploh nisem vedela kaj mu je pa se je enostavno vznak(nazaj) vrgel in to z vso silo. PAč tako je, mislim pa, da bo minilo. Mene bolj skrbiš ti, ker si poleg otroka še vse ostale stvari na svojo "grbo" nalagaš. Probaj manj gospodinjiti, predvsem pa za svojo družino in še za druge, probaj pa tudi priti "ven", med druge ljudi, pa čeprav je to pol ure na teden. Idi s prijateljico na kavo, sprehod ali pa se enostavno umakni nekam, kjer ti je všeč. Tega ti ne bo zameril ne otrok, ne mož. PRi takih stvareh ne smeš imeti slabe vesti. Jaz temu pravim "zdravi" egoizem.Otroka nimamo zato, da bi postali njegova žrtev. Tega si ne zaslužiš ti, ne otrok, ne tvoj mož. ANonimna, začni se imeti rada
_____________________________
"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa". R. Tagore
|