sarazan
|
Na med.over.net na forumu Dojenje sem našla ta odgovor eni punci, ki sprašuje, ali so AD3 kapljice res potrebne:
Res je, da materino mleko vsebuje vse, kar dojenček potrebuje.
Pomanjkanje vitamina A je v Evropi izredno redko, saj smo matere in otroci dobro prehranjeni.
Materino mleko je dojenčkova naravna hrana, ki po vsebini in količini ustreza otrokovim potrebam. Nobena druga hrana ni primernejša. Vse hranljive snovi, ki jih v prvih šestih mesecih življenja potrebuje otrok za zdrav telesni in duševni razvoj, so v materinem mleku v naravnem razmerju. Maščobe, beljakovine, ogljikove hidrate, soli in vitamine, ki so v materinem mleku, otrokov organizem bolje porabi kot iz drugih mlečnih pripravkov.
Če vi uživate raznoliko, pestro in z vitamini bogato hrano, bo vaše mleko prav tako vsebovalo dovolj vitaminov in mineralov, ki jih potrebuje vaš otrok. Če je vaš otrok zdrav, donošen in lepo napreduje, posebnih potreb po dodajanju vitaminov v prvih mesecih ni. (Vir: Kako uspešno dojiti, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.)
Nasprotno splošnemu mnenju - ne drži, da materino mleko ne vsebuje vitamin D. Ga vsebuje, a v izredno majhni količini (mikroelement).
Vitamin D je steroidni hormon (leta 1922 je bil nepravilno klasificiran kot vitamin) ki ga proizvaja človeško telo, kadar je koža izpostavljena UV žarkom (UVB) na sončni svetlobi.
Zelo malo živil je naravni izvor vitamina D, tudi v njih je prisoten v izredno nizkih količinah. Najbolj naraven način za dvigovanje ravni vitamina D je redno izpostavljanje sončni svetlobi. Koža na sončni svetlobi proizvaja velike količine vitamina D.
Koliko vitamina D potrebuje otrok, dojen ali hranjen s prilagojeno mlečno formulo lahko presoja le zdravnik, ki otroka pregleda in določi, koliko je dodajanje vitamina D res potrebno.
O potrebnosti nadomestkov vitaminov in mineralov v svetu ni jasnih in/ali enotnih ter predpisanih smernic. Če doječa mati je zdravo in polnovredno prehrano, dobiva potrebne vitamine in minerale v pravem razmerju, če otrok lepo uspeva ob materinem mleku, ni razlogov za skrb in ni potrebe po dodajanju vitaminov, mineralov, železa in fluoridov v PRVIH MESECIH otrokovega življenja. Vir: priporočila APA - Ameriške pediatrične akademije, 2003.
Za polno dojene, zdrave in ob roku rojene otroke od rojstva do šestega meseca, ki so dovolj izpostavljeni soncu - ne obstaja povečano tveganje, da bi jim primanjkoval vitamin D ali da bi oboleli za rahitisom. Rahitis se razvije zaradi primankljaja izpostavljenosti soncu, ne pa zaradi primanjkljaja vitamina D v materinem mleku. (Vir: LEAVEN, Vol. 39 No. 3, June-July 2003, p. 70:)
Iz virov Svetovne zdravstvene organizacije WHO in United Nations Children’s Fund (UNICEF): za dovoljšnjo proizvodnjo vitamina D zadostuje nekajminutna dnevna izpostavljenost sončnim žarkom. Pri izpostavljanju soncu je potrebno seveda paziti, da ne pride do sončnih opeklin in s tem posledično povečane možnosti za razvoj kožnega raka.
Na osnovi kliničnih raziskav, so priporočila Ameriške pediatrične akademije (AAP) naslednja: vsi dojenčki naj bi imeli v prvih dveh mesecih svojega življenja minimalni vnos 200 IU vitamina D na dan (torej: če ga ne dobijo s soncem, ga je potrebno nadomeščati z nadomestki).
Dejavniki tveganja za razvoj primankljaja vitamina D ali rahitisa so naslednji:
- mati sama ima prenizek nivo vitamina D
- zelo temna polt kože
- otroci so pogosto v zaprtih prostorih (mati gre namesto na sprehod na sveži zrak z otrokom na sprehod v nakupovalna središča)
- prebivalci, ki živijo na višjih zemljepisnih širinah
- življenje v urbanih področjih, kjer je veliko visokih stolpnic in zelo onesnažen zrak (ki preprečuje dostop UVB žarkov)
- pretirana uporaba sončnikov in zastorov
- velike variacije UVB radiacije v letnih časih
- otroci, ki so popolnoma oblečeni in pokriti, kadar so zunaj.
Drugi dejavniki tveganja:
- mati ima v zelo kratkem časovnem obdobju več otrok zapored: vsak naslednji otrok ima večje tveganje za primanjkljaj.
- izpostavljenost svincu
- ob dojenju še dodajanje prilagojenih mlečnih formul ali celo kravjega mleka, ki zmanjšujejo naravno absorbcijo kalcija
Raziskav, kjer bi raziskovali stranske učinke dodatkov vitamina D na otroke do šestega meseca starosti ni veliko. Pri otrocih, ki niso dobro prenašali vitaminskih nadomestkov, so opazili naslednje stranske učinke: bruhanje, prebavne bolečine, spremembe v otrokovih prebavilih, težje dihanje, povečano tveganje za okužbe. ( vir: Cynthia Good Mojab, MS, IBCLC, RLC, Research Associate in the Publications Department of La Leche League International)
Zaključek:
Znanstvene raziskave so pokazale, da vsakodnevna izpostavitev majhnega dela otrokove kože (npr. obrazka) dnevni svetlobi ali sončnim žarkom (če je sonce) za samo nekaj minut dnevno, poskrbi za zadostno preskrbljenost dojenčka z vitaminom D. V podnebnih klimatskih razmerah, kjer več dni ali celo mesecev zaporedoma ne posije sonce ali kjer otroke zunaj popolnoma pokrijejo ali zaščitijo (prav nasprotno - pred sončnimi žarki), je potrebno dodajanje vitamina D. V Sloveniji zdravniki večini dojenčkom predpisujejo kapljice vitaminov A in D.
Resno pomanjkanje vitaminov in mineralov, ki je v preteklosti zahtevalo marsikatero življenje, je danes redko.
Prijazen pozdrav!
Karmen Mlinar,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
http://www.lalecheleague.org
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
kateri so hranjeni na flaško z adapt.mlekom in veliko na soncu, da kapljice niso tako nujno potrebne. Mečave se nam lepo zapirajo, kosti niso mehke, torej je vse ok.
