PIAF
|
Moj problem bom poskusila čimbolj skrajšat. Sem zaposlena mamica 1,5 leto starega otroka, ki hodi v jasli. Jasli so pri nas do štirih. Moj delovni čas je do pol štirih, ampak če grem na avtobus in po otroka, moram četrt na štiri iz službe. To se zgodi 2-3x na mesec, ko moj mož dalje dela, sicer on hodi po otroka. Zadnjić sem šla domov prej, ker sem šla po otroka in drugi dan me šefica kliče v pisarno, da je delovni čas do pol štirih in naj se tega držim (četudi sem od sedmih že v službi, kar se mi sploh ne šteje) in naj si uredim za otroka tako, da bo vpisan v vrtec blizu službe in do pol petih....Ker sem imela občutljiv dan (PMS), sem planila v jok, ker ko se gre za otroka, me vsaka stvar še bolj prizadene, čeprav sem že po naravi bolj plaha. V tistem joku je še ona dobila večjo moč nad mano in me nadirala, jaz sem bila čisto nemočna. Ko se sedaj tega spomnim, mi je kar slabo, da sem lahko bila tiho. Namreč če se že držimo delovnega časa, moja sodelavka hodi vsak dan domov pred pol četrto, ena druga pa hodi v službo ob pol devetih.....Saj veste, ko si v takem občutljivem stanju, pač ne moreš nič izustit. Druga stvar je v tem, da sem nezadovoljna na tem delovnem mestu (sem na novem po porodniški), ker sem prepuščena čisto sama sebi in nihče mi prav nič ne razloži, da bi me v delo uvedel itd. No, to sem ji tudi povedala, saj me je vprašala, d avidi, da sem nesrečna in naj ji povem kaj je narobe. Moja tesna sodelavka pa ima pri njej velike pluse, ful stavi na njo in to samo zato, ker dela popoldneve in še doma in ji hodi v pisarno jamrat koliko ima dela in tožit druge (tudi posredno je že na mene kaj letelo) in zjo na na taki fini politični način obrnit, da jo vsak mesec stimulira. Jaz pa delam ko norec, razdajam se za službo, vseh 8 ur, ko sem tam, dema, ona pa klepeta (in še mene moti), hodi na cigaret in 3x na dan je. S to ožjo sodelavko pa sva se na začetku zelo zbližali in je sicer zelo dobra po srcu in ti pomaga itd...., ampak jaz ne morem več tega gledat. Kaj bi ve naredile? Če grem k šefici to vse govorit, bom izpadla neka tožljivka, nisem niti taki tip, da bi hodila noter jamrat. Pa še v bistvu mi je kolegica. Mene pa sploh šefica ne stimulira, ko dobro ve, kako zahtevno delo je to. Bojim se, da me bo zamrzila in bo nesramna do mene, če ji kaj rečem, ker to zna zelo dobro - se ti maščevat! Sodelavka ima sredjo šolo, jaz visoko, skozi pa poslušam, kako posredno govori, da dela delo, ki je za visoko šolo in ne bo več tega delala itd., ker bi morala meni predat, jaz pa se še nisem toliko uvedla v drugih zadevah, da bi še to prevzela, ker potem lahko cele dneve v službi sedim. Ne vem, kaj naj naredim, kako se naj obnašam, kaj naj komu rečem? Čisto sem izgubljena, rada bi stvari rešila, a ne vem, na kakšen način, ker me razjeda in jezi. Priznam pa, da sem tudi v finančni krizi in mi vsak tolar prav pride, zato se tako trudim za stimulacijo, ki jo dobim vsake tri, štiri mesece. Kako je pri vas v službi? Kako rešujete take zadeve? Odločno poveste kaj mislite ne glede na posledice? Najraje bi šla v pisarno, ji vse povedala, kaj mi leži na duši in se sprijaznila, da stimulacije ne bom več dobila. Lahko se obrišem potem pod nosom še za kakšno napredovanje, ki mi je bilo obljubljeno....
|