lana38
|
Jaz se pa nisem prav poslovila od svoje punčke, ker me je bilo strah. Strah, da bi mi rekli, da je fantek in ne bi bila deklica, ker sem še vedno mislila nekje v kotu možganov, da je šlo za napako v izvidih. Če bi bil fantek, potem izvid ne bi bil pravi in jaz bi se odpovedala , ki ne bi imel DS. Vem, da se to vse skupaj sliši neumno, ampak ko si v taki grozni situaciji, se ti zelo čudne misli motajo po glavi. No, potem sem prebrala, da je bila deklica, ko sem podpisala, da se strinjam, da jo pokopljejo v Parku zvončkov. Ampak, še tisti dan ko sem šla v Lj na UPN, sem šla prej v poštni predal pogledat, če ni mogoče kakšna pošta, ki bi me obvestila, da je prvi izvid bil napačen. Enostavno nisem hotela verjeti, da se mi to res dogaja. Mogoče sem prav zato, ker nisem bila pripravljena, da lahko gre kaj narobe, tudi vse skupaj težje prenesla. Tudi jaz sem jo že klicala Lana, ko sem se z njo pogovarjala, ko sem si božala trebušček, saj se je že kar premikala skoraj 10 dni, ko sem bila klicana iz LJ. Danes pa vem, da bi me zelo grizlo, če ne bi vedela, da je res bila deklica, ker bi še vedno mislila, da gre morda za napako v izvidu. Bolje, da sploh več ne razmišljam o teh stvareh, kaj bi lahko bilo ipd., ker me grabi prava . Moram se spet obrniti v naprej in upati, da bom kmalu srečka in bo tokrat vse OK. Čeprav me morda čaka še zelo dolga pot do te sreče. LP
_____________________________
lana38
|