Špela100
|
kako ste se razpisale...zalo lepo... Tinaaja verjamem, da ti strah ne bo šel iz glave, verjamem, da je to tako vsidrano v podzavesti, da si ne moreš pomagati. Jaz sem prvič po čiščenju komaj čakala prvo , da sva začela, ker to me je držalo pokonci, da sem gledala naprej. Drugo čiščenje moram priznati mi je bilo dosti lažje kot prvo, ker sem vedela, da sem prvič preživela in da sem ponovno zanosila in to zelo hitro in je bilo psihično manj obremenjujoče. Čeprav po je po 14 dneh vsa žalost butnila ven. Do takrat se sploh nisem zavedala, da se to dogaja meni. Vedno ko sem slišala za žensko, ki je imela splav, se mi je smilila do konca, vedno sem mislila kako trpi, ker je izgubila pikico, nikoli pa si nisem predstavljala, da se to lahko zgodi meni. Vse kar se je dogajalo, se mi je zdelo kot da ni res, kot da se to dogaja drugim. Zame je še vedno zanositi, donositi in roditi en "mision imposible", pa čeprav imam že eno zdravo hčerko. Tinaaja glavo gor, si že kar veliko pot naredila s to nosečnostjo...PRVI PREGLED...ta je meni že vse plane podrl. Tvoj pa je mimo in to uspešno. In tukaj vse držimo pesti in mislimo nate. Bety dobrodošla nazaj. Upam, da si se odpočila in nabrala moči za naprej. Jaz sem tudi dobila na morju svojo tri dni prej. To je morska klima. Piši kaj ti imaš vedno kakšen dober recept kako preživeti hitreje čas. Milamay me veseli, da bosta lahko začela delati na pikici. Kar pogumno naprej. Lana38 upam, da tokrat pa res ne pride več . Pilotgirl kaj zdaj...a je tvoja prišla, al še ne??? Aurora jaz sem ravno tako razmišljala kot ti. Po drugem splavu sem rekla, da jaz se tega ne grem več. Dosti mi je bilo slabosti, straha, panike, praznega upanja, razočaranj in ginekologinje. Skoz sem bila tam. Dosti vsega. Počasi so se stvari polegle in spet se je pojavila želja, ki je močnejša kot strah. Saj veš...morda bo v tretje ratalo in ta radovednost te sili naprej. punce uživajte danin ne pozabite 2007 .............
|