Anonimen
|
Gospodična svakinja je pred dnevi (malo pred soočenjem s taščo in tastom) sama od sebe poklicala Kamikazo in se mu opravičila. On je bil tako trmast, da je rekel, da se raje nikoli več ne sreča z njo, pa čeprav mu je sestra, kakor pa da bi prvi poklical in prosil za kakršnekoli stike. No, pa se mu je obrestovalo oz. je dosegel svoje. 
In glede na to, da še vedno vztrajam pri tem, da se v njun bratsko-sestrski odnos ne nameravam vmešavati, sva se kasneje s Kamikazo dogovorila naslednje (pomemben je nenazadnje samo najin dogovor, vsi ostali so samo "privesek"):
- kadar bom jaz doma, ona ne bo hodila k nam (tukaj velja moja prepoved njej, da se približuje našemu stanovanju). Lahko pa pride takrat, kadar me ni, na obisk h Kamikazi in k svojemu nečaku.
- na praznovanja mojih in Janovih "dni" (rojstni, god, itd.) ne bo povabljena in tudi ni potrebe, da preko kogarkoli pošilja darila (ker jih bo dobila nazaj zapakirana). Lahko pa se "mimogrede ustavi" (upam, da to ne bo za dve uri  ) na Kamikazinem ali Robijevem rojstnem dnevu ali pa za večje praznike, kot sta npr. Božič ali Novo leto. Ampak - obiski so v kuhinji, ne pa, da sedi za mojim računalnikom in v moji sobi na moji postelji. Ob prvem neprimernem komentarju pa so balkonska vrata v kuhinji.
No, v petek so bile pa plače v naši firmi. In ker sva s Kamikazo njej dolžna tistih 40 jurjev za škodo, sem lepo dala na stran 20 jurjev (moja polovica) in čakala, da bo poklicala, kdaj lahko pride iskat (jo je Kamikaza že prej obvestil, da bo dobila predčasno, samo, da bo mir). Od nje pa nič. V soboto smo se s taščo dogovarjali, da v nedeljo popazi otroke, ker greva midva s Kamikazo na Štajersko, in takrat je tašča rekla, da sta šla svakinja in njen fant na Plitvice do nedelje. No, tudi prav. Ko sva se s Kamikazo v nedeljo popoldan vrnila iz Maribora oz. Ormoža in prišla po otroke k tašči, se je pa ona sicer že vrnila s Plitvic, vendar je ni bilo doma. Tudi prav. Potem pa v ponedeljek pokliče svakinjin fant Kamikazo in vpraša, če smo pozabili na svakinjo. Pa je Kamikaza rekel, da ne in da je denar tukaj že od petka, samo iskat ga mora priti, ker ne bo on s taksijem po Ljubljani za njo letel. Zvečer, ko sem bila pa jaz že zbujena, pa svakinjin fant pokliče še mene in me vpraša, kaj je zdaj z denarjem, saj smo že 23., dogovorjeni pa smo za 20..  Kar debelo sem pogledala in ga vprašala, ali mu ni že podnevi Kamikaza vsega povedal. Pa je rekel, da je, ampak da je hotel to slišati še od mene. Ajme, Bože... Tudi prav. Včeraj je pa tast prišel na eno pivce in takrat sem se spomnila na svakinjo. Poslala sem ji SMS, komu naj dam denar zanjo: tastu, tašči ali fantu, ker Kamikaza ji ga ne bo prinesel. In glej ga, zlomka, gospodična me je poklicala nazaj. Še pozdravila me je na začetku. Najprej je seveda vprašala, zakaj ji denarja ne bo prinesel Kamikaza. Zadovoljila se je z odgovorom, da je bolan in da ne bo hodil ven (kar je res). Ponudila se je, da denar pride sama iskat, pa sem ji rekla, da ni potrebe, ker ji ga lahko dostavi kdo drug. Nato pa je še vprašala, koliko denarja ji bom dala. Ja pa hudiča, no - štirje ljudje ji povedo, da 20 jurjev, ona gre pa to še mene vprašat. In ko sem ji še jaz to ponovila, ji je kar sapo vzelo. "A ja?" je vprašala. "Ja," sem odgovorila. Pa menda ja ni pričakovala celih 40? Saj nisem banka, madonca. Še pri najemnini mi bo manjkalo in se bom morala spet gazdi izgovarjat, kako in kaj, samo, da se nje znebim z grbe, ona bi pa kar še. Dodovorjeni smo bili za december, torej je lahko samo vesela, da sem se odločila, da ji dam dva meseca prej. Ker službe že spet nima. V zadnjem lokalu je delala celih 14 dni. Potem je pa takoj poklicala še Kamikazo, kdaj bo dobila še preostanek in ji je rekel, da takrat, ko bo imel (slišala sem, da je še neke praznike omenjal, torej predvidevam, da kar po dogovoru - decembra).
Ker trenutno ni popolnoma ničesar, da bi gospodična "mješala govno", se mi zdi preveč neverjetno, da bi bil mir. Kar voham, da bo nekaj našla še pred Robijevim 1. rojstnim dnevom (na katerega seveda pričakuje, da bo povabljena, ampak jaz je najraje ne bi videla). Samo kaj, ko otrok ni nič kriv, da ima tako teto...
Glede dediščine pa je Kamikaza rekel (prej), da se odpove vsemu, če lahko midva s pomočjo hipoteke kupiva svoje stanovanje. Ko pa je izvedel za svakinjino namero ("napišite vse name, dokler ste še živi"), je pa rekel, da preklicuje svojo izjavo. Pa da mu starši pomagajo kupiti 10 hiš in 20 stanovanj, ne podpiše ničesar. Citiram njegove besede:"Če ona poskuša mene in moje otroke takole zaje*ati, ne bom podpisal ničesar v njeno korist. Ne, zdaj pa res ne več. Samo počakal bom še, da bo prišla na kavo enkrat, ko bom imel v riti kakšno Laško preveč, pa ji bom povedal, kar ji gre."
Zdaj pa čičamo in čakamo...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
