Misek -> RE: Moji svakinji "dogaja" - spet! (18.7.2006 9:42:35)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa Brez najmanjšega problema. Ampak ponavadi je tako, da se v bližini antipatičnih ljudi ne zadržuješ, kajne? Kaj torej njo sili k meni? Ne mislim k nam, kajti k nam jo vleče Kamikaza. Kaj konkretno je na meni, da me ne more pustiti pri miru, vsaj kar se tiče vmešavanja v moje življenje? Mogoce je dojela tisto s cemer imas sama tezavo. Ti si postala del njenega zivljenja, ko si postala del zivljenja njenega brata, pa se mogoce po svojih moceh trudi priblizati se in ustvariti doloceno interakcijo. Tisti napotek o soli, s cemer smo zacele to debato, se meni ne zdi niti kot vmesavanje v tvoje zivljenje, niti kot poizkus prevzgoje otroka, temvec kot razgovor z otrokom in poiskus, da se ve dve najdete vsaj v nekaksni skupni tocki. Tvoja reakcija in IMO preobcutljivost na vse kar prihaja s strani svakinje, sta pa "krivca" za "dvoboj". In ce premislis, ali je za otroka boljse, da se odgovoru izognes ( ko se ne strinjas z necim) in mu potem pojasnis kaj in kako mislis o doloceni temi, ali je boljse izzvati situacijo ("dvoboj") kjer je prica manifestaciji nesprejemljivega nacina "resevanja" nesoglasij. Kaj želim narediti - glede česa? Kaj zelis narediti/doseci s svojim ravnanjem/obnasanjem. Tule se nisva prav razumeli. Ne, ne mislim, da ni njeno, če si ni sama kupila. Mogoče sem se samo narobe izrazila. Pravilno bi bilo, če napišem, da je žalostno hvaliti se s stvarmi, ki so ti bile podarjene, in istočasno govoriti na način "poglej, kaj jaz imam, ti pa ne". Res je zalostno. In kaj konkretno je tisto kar ona ima, ti pa ne? Sprasujem zato, ker je iz dosedanjega pisanja nekako razvidno, da ce se ze gleda na ta nacin, kaj kdo ima, si sama v "prednosti". Žalostno se je delati večvrednega od nekoga drugega zato, ker npr. ti imaš avto, nekdo drugi pa ne. Ampak tega avta si nisi sam kupil. To sem hotela povedati. Kajti točno tako je bilo pri njej. Vse, kar si je ona v življenja sama kupila, je takorekoč nekaj cunjic in kozmetike. Vse ostalo ji je bilo podarjeno. Potem pa pride do mene in mi reče:"Poglej, kaj jaz imam, ti pa nimaš nič." Naceloma se strinjam, vendar ne vem ce se zavedas, da si po istem principu sama ravnala / ravnas. Ko si govorila o tem kako tvoja svakinja v zivljenju ni nikogar/nic izgubila, kako se ji nikoli ni bilo treba izboriti za prezivetje, za dom (da ji je bilo vse podarjeno) itn... si sama vecjo vrednost polagala tam, kjer je zivljenje bilo tezje in bolj zahtevno. Tvoje tezko zivljenje ti ne daje vecjo kredibilnost, vrednost, vecji prav tvojim staliscem ... Imas pa vec izkusenj, vec premaganih tezav in to ti ( po svoje paradoksalno) nalaga vecjo odgovornost, da zadeve speljes bolj zrelo in razumno. Moti me način, odnos, razmišljanje. Ne potrebujem opravičila, seveda ne. Tudi ni treba, da se počuti manjvredno, ker to ni, ne glede na vse. Edino, kar bi rada, je to, da ona dojame, da ni nič več vredna od mene. Pri obeh se na zalost mocno zacuti obcutek manjvrednosti. Ne na vseh podrocjih, ne na vseh ravneh, vendar je prisoten v toliki meri, da uravnava vajine reakcije na skoraj vseh podrocjih, vseh ravneh. Sicer pa, tesko je reci, da sama obravnas svakinjo kot enakovredno. Iz dosedaj napisanega je popolnoma jasno, da jo obravnavas kot manjvredno (taksno obravnavanje je lahko tudi nacin kako si koga podrediti, ga premagati ... oz. je lahko tudi taktika, ne samo cvrsto stalisce) in cutis kot manjvredno. Tvoja zelja, da dojame, da ni nic vec vredna kot ti, bi imela veliko vec moznosti za uresnicitev, ce bi s svojim obnasanjem, postopki, besedami pokazala, da se sama ne cutis vecvredno v primerjavi z njo. Sveže novičke pa... Gospodična svakinja si je našla službo. Ker nikoli v življenju ni delala ničesar drugega kakor stregla v šanku, je šla tudi tokrat delat v lokal. Fantu je za to seveda povedala. Njemu ni všeč, da ona dela (ker ima dovolj denarja, bi jo rad imel doma), še najmanj pa to, da dela v lokalu. On to delo smatra kakor ponižujoče za žensko, istočasno pa trdi, da ona želi delati v lokalu samo zato, da bo tam lahko osvajala stranke. Jap, še eno nesmiselno razmišljanje. In novi prepiri so že tukaj. Zakaj je vse to zate pomembno? Za ta vikend smo bili dogovorjeni, da gresta onadva in moj Jan na Hrvaško na morje. Čeprav nerada, sem kljub temu privolila, saj letos Jana ne bom mogla poslati v kolonijo, kakor lani. Če bi to predlagala ona, bi verjetno še razmislila, ampak njen fant se z Janom resnično super razume in ker je bila to njegova ideja, sem se na koncu le strinjala. Naj otrok gre, zakaj pa ne? Saj to nima nič z mano, konec koncev. Kako mislis, da to nima nic s tabo? IMO, prav veliko ima s tabo. Zenski, ki jo noces niti videti in najraje bi jo zradirala iz svojega zivljenja, zaupas otroka? Zenski, ki zameris (ce bi mislila, da v pozitivno smer, ne bi ji zamerila verjetno) poskus prevzgoje, prepustis otroka? Ker to ni bila njena ideja, ni bil njen predlog? Ampak odhod na morje bi včeraj skoraj odpadel, ker sta se onadva takoj po njenem prihodu iz službe spet na smrt skregala zaradi njenega dela v lokalu. In po tem bom spet vprasala na podlagi cesa si se odlocila, da je odhod na morje z njima za tvojega otroka pozitivna stvar. Glede na to, da se vsake malo kregata in to tako "na smrt" oz. tako, da ti domnevas, da se ne bosta pomirila tako kmalu, da bi sploh odsli na morje ... menis, da izpostavljanje otroka taksnim eventualnim razpravam ni negativna izkusnja? Verjames, da bosta zaradi tvojega otroka sposobna preloziti osebna nerazumevanja in razprave na cas ko otrok ne bo prisoten in se v casu njegove prisotnosti posvetila njemu? .... Prva stvar, ki jo je omenila, je bila seveda svakinja. Daje ji prav, da se hoče finančno osamosvojiti (in to ji tudi jaz - očitno prihaja k pameti), ampak vse ostalo je pa skregano z vso logiko. Si povedala svakinji, da ji dajes prav oz. da jo podpiras v odlocitvi, da se financno osamosvoji? In ce si ji, kako si ji to povedala? Namrec po ocitkih, da nima nic, da si nic ni sama ustvarila, da nima nic svojega, bi se taksna tvoja podpora, brez dodatnega pojasnila, lahko zelo lahko razumela kot roganje. Zdaj pa čakam, da se jutri zvečer vrnejo s Hrvaške... če se niso vmes že pobili med sabo... Kaj pa tvoj otrok?
|
|
|
|