 |
RE: no aprilke 2005, kako?
13.12.2006 22:19:23
|
|
|
|
julam
|
Barbara, meni osebno je bila največja panika pred porodom, kako se bo Julijan odzval. Nisem želela, da bi se počutil odrinjenega. Pa najbolj me je skrbelo,da bi se kaj zakompliciralo pri porodu in bi morala biti dalj časa hospitalizirana.
Sicer je bil pa prvi mesec peklenski in se ga niti ne želim več spominjat. Nočem te strašiti, ker sem jaz sama dovzetna za poporodne depresije (obakrat), pa tudi otroci so si med sabo seveda različni.
No, o tem, kako pristopiti k stvari, sem veliko razmišljala med nosečnostjo in se psihično pripravljala. In nekako nam je ratalo pregurat krizo. Predvsem sem se max posvečala Julijanu, Amadeja pa, ja, priznam, kar malo zanemarila. Ko sta z očkom prišla v bolnico, sva bila z  dogovorjena, da me pokliče, da slučajno ne bi dojila. Tako je bil Amadej v posteljici, Julijan pa pri meni. Šele doma sem opazila znake ljubosumja in zmedenosti (češ, kaj je pa zdaj to za ena zadeva?!?!), zato sem dala Julijanu čas. Da se sam približa  . Nisem dovolila, da ga kdorkoli posiljuje z dojenčkom v smilsu "Kdo pa je to", "Dej lupčka dojenčku", "Poboži ga", "Lej, kaj imam"... . Babice in dedke sem tudi opozorila, da naj se ne zakadijo vsakič v novega člana, ampak najprej pozdravijo Julčita. Ko pa sem opazila, da ga to malo bitje začenja zanimati, sem mu ga postopoma in počasi približevala. Ampak res počasi, ko se je obrnil stran in rekel NE, sem takoj preusmerila pozornost drugam.
Na začetku sem se tudi izogibala dojenju v Julijanovi bližini. Ko sem ocenila, da je že pripravljen, pa sem se opogumila. In reakcija: prvič je začel jokat (po moje je mislil, da me dojenček grize  ), drugič pa se je zakadil in zagrizel v mojo drugo mlekarno  ! Potem pa je počasi začel razumet, da dojenček pač nima zobkov in da pije pri mamici mleko. Tudi sicer smo se veliko pogovarjali o dojenčku, pa nikoli ga nismo vlekli stran. Še danes: če ga želi pobožati, polupčkati, objeti...vse mu je dovoljeno. Vem, da nima nikoli max čistih rok, ampak ga ne umikam. Ko pa pride od zunaj domov, je pa že dalj časa naše pravilo "najprej roke umit"! Edino pravilo, ki smo ga že kmalu postavili je, da se z lepo dela (ne tepe, grize,...) in da imata vsak svojo dudo!
No, danes ga včasih še zmoti, predvsem takrat, ko bi rad, da se skupaj kaj igrava in takrat mi pove, naj Amadeja pač odložim. Če je to možno, mu ustrežem, če ne, mu razložim, da mora počakati.
Uh, sem se razpisala. Morda vse zveni kot nekakšna doktorska dizertacija. Ampak dejansko sem sledila svojim občutkom in upala, da dovolj poznam svojega sinka, da mu bom znala približat novega člana na čim lepši način. In upam, da mi je to vsaj malo uspelo. (res pa je, da je vse to težko napisat...  )
Ne pa me narobe razumet: res smo se Julijanu veliko posvečali, ampak to nikakor ni pomenilo razvajanja, da vsa postavljena pravila ne veljajo več. Najbolj me je prizadelo, ker me je sprva nekaj časa ignoriral in me dobesedno zaj v glavo. Pa sem potem ugotovila, da to delajo vsi otroci, ko jih popade ljubosumje. In našega je k sreči kmalu minilo.
Patronažna pa mi je rekla takole: "Prvih 14 dni je za Julijana ključnih!"
Korajžno! Danes se imamo res lepo in oba sta enako moja! Si ne predstavljam, da bi imeli samo enega! In še to: najtežji je prehod med prvim in drugim otrokom! Potem bomo pa itak že veteranke !!!
No, če sem kateri pomagala, me veseli. Zdaj mi pa samo še povejte, če so vaši tudi že tako "samostojni"? Naš bi vse sam sam sam. Zdaj se je še celo odločil, da je dovolj velik, da lahko dojenčka prenaša po bajti. Jao meni, ga je skoraj s kavča na tla potegnil  !
Lahko nočko!
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
) pa spet prileze k men in začne kopat.. če se obrnem stran, se pa tko razjezi, da naju obadva zbudi. Jaz si res ne predstavljam še enega dojenčka zraven, čeprav bi bilo mogoče prav fajn za bena, da bi dobil družbo.
bo baje, nekako smo tako tudi planirali.
Ful grozno izgleda tista buška, HB, da ni bilo hujšega. 
izpustila), 
in malim 
. Pa seveda vsem veliko 
