|
RE: no aprilke 2005, kako? 28.9.2006 11:29:18
|
|
|
|
BarbaraE
|
Naja - sem pobrskala na netu za Omega 3: bogat z DHA in EPA v razmerju 5:1 Za razvoj možganov, živčnega sistema in vida Za zbranost, spomin in mentalno energijo Islandci veljajo za medicinski čudež. Dokazano imajo manj koronarnih bolezni, manj težav s previsokim krvnim tlakom in manj možganskih kapi kot kateri koli drug narod na svetu. Tudi stopnja umrljivosti med otroci je zelo nizka. Islandske matere rojevajo najbolj zdrave dojenčke z verjetno najbolj razvitim imunskim in živčnim sistemom ter optimalnim razvojem možganov in oči. So pa Islandci tudi najbolj srečni ljudje, saj skoraj ne poznajo depresije in živijo neverjetno dolgo. Kje tiči vzrok ? Skrivnost je v vsakodnevnem uživanju ribjega olja olj, ki vsebuje veliko esencialnih maščobnih kislin DHA (dokozaheksaenojska kislina) in EPA (eikozapentaenojska kislina), znanih kot omega-3. Proizvode z ribjim oljem pa boste našli na polici vsakega prebivalca Islandije. Tradicija uživanja ribjega olja se prenaša iz roda v rod. Uživati ga začnejo že majhni otroci in tudi starostniki ne pozabijo nanj. Omega-3 maščobne kisline najdemo zlasti v mastnih globokomorskih ribah mrzlih severnih morij (lososi, skuše, sardele, tune, slaniki ). Razen rib so bogat vir maščobnih kislin omega-3 še laneno seme, oreščki in druge vrste semen, zelena listna zelenjava, alge, divjačina in meso živali iz proste reje, ki se pasejo na zelenih površinah. Vendar pa so le morski organizmi vir DHA in EPA, saj jih sintetizirajo alge in fitoplankton, ki predstavljajo njihovo prehrano. Zlasti ribe, ki živijo v hladnih vodah Atlantskega oceana, vsebujejo veliko DHA in EPA, saj te maščobne kisline veliko lažje vzdržujejo fluidnost (prožnost) celičnih membran organizmov v teh okoljih. Če tkiva globokomorskih rib ne bi vsebovala tako velikih količin maščobnih kislin omega-3, bi postala toga in ne bi mogla preživeti v mrzlih vodah. Splošno o maščobah Maščobe so sestavljene iz glicerola in maščobnih kislin. Na eno molekulo glicerola se na treh mestih pripnejo maščobne kisline, in sicer na različne načine. Ker jih obstaja cela vrsta, obstaja tudi ogromno kombinacij, zato so maščobe tako različne. Pomembno je vedeti, da so maščobe glavna sestavina celičnih membran, ki določajo njene lastnosti in zato je njihova sestava tako pomembna. Maščobne kisline so zgrajene iz bolj ali manj dolge verige ogljikovih (C) atomov, na katere je vezan vodik, na začetku verige pa je značilna COOH skupina. Dolžina verige in število enojnih ali dvojnih vezi pa določajo fizikalno – kemijske lastnosti posamezne maščobne kisline. Če so verige sestavljene le iz enojnih vezi pravimo, da so te maščobne kisline nasičene. Zanje je značilna ravna veriga, zaradi česar ležijo tesno druga ob drugi v celični membrani, katera postane toga. Verige, sestavljene iz ene ali več dvojnih vezi, pa imenujemo enkrat ali večkrat nenasičene maščobne kisline. Prisotnost dvojnih vezi v molekuli omogoča večjo prostorsko oddaljenost med molekulami v celični membrani, posledica pa je večja fluidnost oziroma prožnost membran. Eno od pomembnejših informacij o maščobnih kislin (zaradi biološkega pomena) je podatek, kako daleč od začetka verige (COOH skupine) se nahaja dvojna vez. Poseben pomen imajo omega-3 maščobne kisline, kjer se prva dvojna vez nahaja na tretjem C atomu od konca verige (omega). Mednje sodijo alfa linolenska kislina, DHA in EPA. Poleg omega-3 maščobnih kislin pa so za pravilno delovanje celice pomembne tudi omega-6 (linolna) in omega-9 (oleinska) maščobne kisline. Linolna maščobna kislina je sicer za človeka esencialna (jo mora zaužiti s hrano), vendar pa je v običajni prehrani pogosta in do pomanjkanja ne pride, oleinska pa za človeka ni esencialna. Približno 60% možganov predstavljajo maščobe, izmed teh pa je največ polinenasičenih maščobnih kislin in holesterola. Zaradi tega je uravnotežen vnos obeh skupin polinenasičenih maščobnih kislin (omega 6 in omega 3) zelo pomemben. V obdobju nosečnosti se potrebe po esencialnih maščobnih kislinah poveča za 1-1,5 %. Arahidonska kislina, ki nastane iz linolne ter DHA, ki nastane iz alfa linolenske kisline, sta najbolj pogosti in najpomembnejši kislini v živčnem tkivu in možganih in sta izredno pomembni za razvoj osrednjega živčnega sistema in očesne mrežnice, še posebno v obdobju nosečnosti. Nosečnost, posebno vsaka zaporedna ali večplodna, pa je povezana s slabšim statusom polinenasičenih maščobnih kislin v materi, kar posebej velja za DHA. Dodatna težava je v tem, da ponavadi v prehrani nosečnic prevladuje linolna nad alfa linolensko kislino. Ti dve kislini pa v telesu potrebujeta enake metabolne encime. Linolna tako bolje izrabi skupne encimske procese od alfa linolenske kisline. Zato nastaja v materinem telesu manj DHA, posledično pa manj tudi v plodu, kar privede do nižje porodne teže, velikosti in manjšega obsega glave novorojenčka. Tudi transnenasičene maščobne kisline negativno vplivajo na količino polinenasičenih maščobnih kislin. Proces hidrogeniranja maščob z vezavo atomov vodika na maščobe poveča stabilnost polinenasičenih kislin, manjša njihovo stopnjo nenasičenosti in spreminja strukturo polinenasičenih maščobnih kislin iz normalne cis v transkonfiguracijo. To pa je povezano z večjo pojavnostjo srčno žilnih bolezni, zato naj se mati izogiba vnosu hidrogeniranih maščob. Ribje olje kot vir omega-3 maščobnih kislin Na temo omega-3 maščobnih kislin iz ribjega olja je v strokovni literaturi objavljenih veliko raziskav. DHA in EPA sta bistvenega pomena za ohranjanje zdravja. DHA je nujna za pravilen razvoj in delovanje možganov, oči in avtoimunskega sistema. EPA je potrebna za nastajanje hormonov prostaglandinov, ki skrbijo za zdravje srca in optimalno zgradbo celičnih membran. Izboljšata delovanje možganov tako, da spodbujata prenašalce živčnih impulzov v možganih in izboljšata intelektualne funkcije. Zakaj so celične membrane tako pomembne? Celične membrane omejujejo in nadzorujejo, kaj bo vstopilo v celico, jedro in mitohondrije in kakšna bo reakcija s snovmi in strukturami znotraj membrane. Mnogi znanstveniki so prepričani, da se večina bolezni začne prav na membranski ravni. Kako uspešno deluje celična membrana pa je odvisno od njene zgradbe. Njeni poglavitni gradbeniki so maščobne kisline in holesterol, ki jih obdajajo molekule vode. Med dvojno plastjo lipidov potekajo beljakovinski kanali, ki omogočijo, da v vodi topne snovi preidejo skozi lipidno plast in vstopijo v celico. Naš organizem dobi to kar zaužijemo - to velja tudi za maščobne kisline v celični membrani. Maščobne kisline celičnih membran, ki so se razvile med nosečnostjo, so odvisne od prehrane matere. Enako velja za maščobne kisline, ki smo jih prejemali z materinim mlekom v času dojenja. Od takrat naprej postanejo maščobne kisline gradniki celičnih membran. Vsaka od naših 100 milijard celic mora prejeti zadostno količino omega-3 maščobnih kislin, ki v celici skrbijo za medcelično izmenjavo genov in omogočajo celično dihanje. Omega –3 maščobne kisline imajo številne naloge: so gradbeni element membran omogočajo inter- in intracelično komunikacijo uravnavajo proizvodnjo inzulina in sodelujejo pri nastajanju drugih presnovnih hormonov, ki tvorijo prostaglandine, ki vplivajo na krvni tlak, vnetje, tonus gladkih mišic vplivajo na odziv celic na endokrine hormone, vključno z inzulinom in steroidne hormone iz nadledvičnih žlez Omega-3 maščobne kisline poskrbijo, da postanejo tkiva čvrsta in prožna, sklepi gibljivi, koža in krvne žile pa elastične. Ribje olje je najbogatejši vir DHA in EPA maščobnih kislin Temeljno sporočilo Z vrsto zaužite maščobe vplivamo na količino omega-3 maščobnih kislin, ki krožijo po našem telesu in odločajo o naši zdravstveni kondiciji. Človeško telo sicer lahko sintetizira EPA in DHA iz alfa linolenske kisline (ALA), vendar je sinteza prepočasna, pretvorba pa tudi ni vedno učinkovita in ne v zadostnih količinah (ovirajo jo nezdrava prehrana, genetika) tj. v količinah, ki bi zagotavljale normalno rast in delovanje, zato jih moramo zaužiti s hrano ali v obliki prehranskih dopolnil. Znano je tudi, da moški slabše pretvarjajo ALA v EPA in DHA, kar je še posebej pomembno pri dečkih, saj premajhne količine DHA in EPA povzročajo hiperaktivnost, težave pri učenju, agresijo, pogostejša pa so tudi obolenja, kot so prehladi. Zanimivo pa je, da pomanjkanje omenjenih maščobnih kislin povzroča agresijo zlasti pri deklicah. Omega –3 in nosečnost Danski raziskovalci poročajo, da imajo ženske, ki v prvih 16 tednih nosečnosti uživajo ribe ali morsko hrano enkrat na teden v primerjavi s tistimi, ki jih nikoli ne uživajo, 3,6 - krat manjšo možnost, da rodijo otroka z nizko porodno težo (manj kot 2,5 kg) ali da rodijo prezgodaj (pred 259 –im dnem nosečnosti). DHA je pomembna za normalen razvoj ploda in novorojenčka, količina DHA se v prvih treh mesecih življenja potroji. Raziskava, ki je zajela 9000 žensk je pokazala, da so ženske, ki so zaužile manj kot 150 mg ribjega olja (15 g rib) dnevno, bistveno pogosteje rodile otroke z nizko porodno težo ali pa so rodile prezgodaj. Obstajajo pa tudi dokazi, da imajo prezgodaj rojeni otroci slabši vid. Klinična raziskava je zajela 31 zdravih nosečnic, katere so do 35. tedna nosečnosti prejemale 2,6 g maščobnih kislin omega-3 iz morske hrane na dan (1g DHA ). Otroci testiranih mater so imeli za 45,5% višjo vrednost DHA v krvni plazmi. Poudarjajo, da je uživanje dodatkov omega-3 maščobnih kislin pri nosečnicah varno in celo zmanjša tveganje za povišan krvni tlak med nosečnostjo. Omega-3 in dojenje In zakaj DHA in EPA ravno v razmerju 5:1? V povprečju vsebuje materino mleko omenjeni maščobni kislini v razmerju 4:1. Znano pa je, da DHA iz alfa linolenske kisline težje nastaja kot EPA. Zato smo povečali razmerje v prid DHA. Raziskovalci priporočajo, da je mogoče vsebnost DHA v materinem mleku povečati z dodajanjem DHA, ki nato prehaja v dojenega otroka. Doječim materam so dodajali pripravke z 230 mg DHA. Bil je opazen porast DHA v plazmi otrok. Obstajajo dokazi, da je potreba po kislinah omega-3, zlasti po DHA, še posebno izražena pri prezgodaj rojenih otrocih. Ti otroci najverjetneje niso sposobni sintetizirati DHA iz alfa-linolenske kisline v količinah, ki bi pokrile potrebe možganov in mrežnice. Več raziskav je potrdilo, da so prezgodaj rojeni otroci, hranjeni z obogatenim mlečnim pripravkom, pri testiranjih pokazali boljši vid in odziv mrežnice na svetlobo. Razprava vodilnega ameriškega strokovnjaka za prehrano Artemisa Simopoulosa, specialista na področju omega-3 maščobnih kislin, je vsebovala priporočilo, da naj bi nosečnice v zadnjih treh mesecih nosečnosti užile približno 300 mg omega-3 kislin dnevno, ter prav tako za časa dojenja, da bi zagotovile dojenčku primerno prehranjevanje. Nizke vrednosti DHA povezujejo s pojavom depresije, izgube spomina, demenco in motnjami vida. Še posebej nizke vrednosti esencialnih maščobnih kislin imajo doječe matere, zato so dodatki le teh zanje zelo priporočljivi. Omega-3 in otroci Danes je dobro znano, da je DHA, nenasičena omega-3 maščobna kislina, ki je sestavljena iz 22 ogljikovih atomov in vsebuje 6 dvojnih vezi, nujno potrebna za zdrav razvoj živčevja in možganov pri dojenčkih in otrocih. Premalo omega-3 pri otrocih se odraža v pogostejših motnjah pozornosti, vedenja in hiperaktivnosti. Znanstveniki so prišli do zanimivega odkritja, da je hiperaktivnost precej pogostejša pri dečkih kot deklicah zato, ker ti potrebujejo 3- krat več esencialnih maščobnih kislin kot deklice. Izboljšana prehrana bi bila lahko ključni dejavnik pri ohranjanju dolgoročnega duševnega zdravja in sprejemljivega vedenja. Nedavna raziskava je dognala, da je imelo dodajanje ribjih in rastlinskih olj otroški prehrani v obdobju 3 mesecev neverjetne rezultate. Raziskava je pokazala tudi, da se je pri otrocih, ki so imeli težave s koncentracijo in spominom, po treh mesecih jemanja prehranskih dodatkov z omega-3 (bogatih z DHA), kar pri 40 % otrok izboljšala sposobnost branja in pisanja. Razlaga je relativno preprosta: centri za učenje in obnašanje so zgrajeni iz molekul, med katerimi je v normalnih okoliščinah prisotna DHA. Če obstaja delno ali popolno pomanjkanje DHA, pride do sprememb v pretoku informacij, zato postane učenje oteženo. Raziskava tudi kaže, da imajo Japonci, ki uživajo veliko rib, v povprečju za 6 % višji IQ od povprečnega Američana. Potrebo organizma po omega-3 maščobnih kislinah pokrijemo v primeru uživanja rib vsaj dvakrat tedensko. V nasprotnem primeru jih je potrebno dodajati v obliki prehranskih dopolnil. Omega-3 sirup za otroke, nosečnice in doječe matere obogaten s folno kislino Bogat z omega-3 (DHA in EPA) v razmerju 5:1 Osnovne sestavine: med ribje olje zgoščeni sok hruške zgoščeni sok limone vitamini C, E, A, folna kislina, D, B12 Vitamini A, C, E, D, B12, folna kislin (B9) Nenasičene maščobne kisline so zelo izpostavljene oksidacijskim procesom, kar lahko vodi v propad celičnih membran in s tem celic samih, zato je potrebno hkratno uživanje antioksidantov. Večine vitaminov človeški organizem ne more sintetizirati sam, zato jih moramo zaužiti s hrano. Vitamin A potrebuje organizem za tvorbo močnih kosti in zob, za dober vid in zdravo kožo ter za rast novih celic in obnovo tkiva. Zaradi antioksidacijskih lastnosti je pomemben v preventivi obolenj srca in ožilja. Posledica njegovega pomanjkanja je zmanjšana odpornost in večja nagnjenost k pljučnim in prehladnim obolenjem. Vitamin C je nujno potreben za uspešno delovanje imunskega sistema. Vitamin E je močan antioksidant. Varuje nenasičene maščobne kisline pred oksidacijo in celične membrane pred poškodbami. Njegova najpomembnejša vloga je onemogočanje prostih radikalov. Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in fosfatov, zato je nujno potreben za normalno rast ter mineralizacijo kosti in zob. Vitamin B12 ima pomembno vlogo pri dozorevanju rdečih krvničk. Potreben je za normalno delitev celic in tvorbo beljakovin. Vsebujejo ga le živalske beljakovine. Pomanjkanje se pokaže pri vegetarijancih, predvsem vegancih, ki ne uživajo živalskih beljakovin. Folna kislina (vitamin B9) varuje pred hudimi prirojenimi napakami. Med nosečnostjo in dojenjem lahko pride do pomanjkanja vitaminov in mineralov zaradi povečanih potreb, saj jih potrebujeta tako mati kot tudi razvijajoči se otrok. Statistični podatki iz raziskav v ZDA kažejo, da se vsako leto rodi približno 2500 novorojenčkov z nepravilnim zapiranjem nevralne cevi. Ta poškodba povzroča paralizo, v zelo hudih primerih tudi zastajanje v razvoju. Folna kislina pred spočetjem ali v zgodnji nosečnosti lahko pojav te okvare zmanjša ali prepreči. Največ folne kisline je v jetrih, zeleni zelenjavi, kvasu in orehih. Med je naravni čebelji proizvod in bogato hranilo, ki v primerjavi s sladkorjem vsebuje še veliko drugih, človeku potrebnih hranilnih sestavin. To so beljakovine, esencialne maščobne kisline, vitamini (B - skupine, C, beta karoten, pantotenska kislina in folna kislina), mineralne snovi in flavonoidi. Zaradi bogate vsebnosti biološko aktivnih snovi je zelo dragocen v prehrani ljudi, zlasti otrok. Hruškov sok in zgoščeni sok limone oplemenitita izdelek z dobrim okusom in zato ga bodo otroci radi zaužili. Komu priporočamo Omega - 3 sirup ? Omega-3 sirup je prehransko dopolnilo namenjeno otrokom, nosečnicam in doječim materam. Ugodno vpliva na: razvoj otroških možganov, živčnega sistema in vida. Opozorilo: V kolikor pride do znakov preobčutljivosti, izdelek prenehajte uporabljati. Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Izdelek naj bo shranjen nedosegljivo otrokom! Odmerjanje in način uporabe: Priporočamo, da sirup zaužijete po jedi samega, primešanega čaju, soku ali kašicam. Otrokom po enem letu starosti priporočamo uživanje 2 x 5 ml (10 ml) na dan. Nosečnicam in doječim materam priporočamo uživanje 2x 5 ml (10 ml) trikrat na dan. Pred uporabo je potrebno vsebino pretresti! Naravni med kristalizira. V primeru strjevanja sirup segrejemo na 40°C, pri čemer bo ohranil vse naravne učinkovine. Shranjevanje Shranjujte v temnem in suhem prostoru, pri sobni temperaturi do 25°C. Po odprtju porabite izdelek v treh mesecih. Značilnosti izdelka: vsebuje naravne sestavine delovanje aktivnih sestavin se medsebojno dopolnjuje prijeten okus brez umetnih barvil in umetnih arom
|
|
|