|
Marelica -> RE: APRILKE 2006 (1.8.2006 8:53:41)
|
Ojla, po dolgem času...
Smo doma menjavali streho, pa se zato nisem nič oglasila. Tako, da vam danes pošiljam lep pozdrav izpod nove strehice, ker sem JUHUHU, zelo srečna, da je to delo končno mimo... Mi2 s Katarinco sva šli za 3 dni na počitnice k mojim staršem, da sva se izognili največjemu hrupu in umazaniji. Ta vikend pa smo imeli »likof« in sta bila pri nas tast in tašča. To pišem zato, ker se komaj zdaj vračamo v stare tirnice in je imela naša punca krizo, imenovano »odsotnost babic«. Seveda sta prišli obe babici v teh dneh na svoj račun in sta imeli tamalo nonstop na rokah, ko je bila budna. Danes sem pa imela jaz veselico zaradi tega, ker se je hotela smo nosit.
Kot tudi ostale opažate, je treba vedno več animacije pri naših pikcih. Jaz ji že od vsega začetka zelo veliko pojem, največ slovenske ljudske in od Romane Krajnčan, pa seveda Mačka Muija, Čebelico Majo... vse kar se spomnim. Za pravljice je bila še pred mesecem zainteresirana, zdaj pa se preveč dolgočasi. So mi pa super pesmice iz knjige Kdo bo z nami šel v gozdiček, ki je tudi moja favorizirana iz otroštva. Drugače pa jo sedaj večinoma ven nesem in se greva sprehodit po parceli. Zjutraj greva obvezno voščit dobro jutro sončku, rožicam, solatki, ovčkam, oblačkom... Ko v kuhinji kuham ali pomivam posodo jo posadim v stolček in navesim okoli nje par igračk. Ko se jih naveliča ji razložim vse o kuhanju, pa kaj bova vse počeli, ko bo velika, pa da je ati šel služit dinarčke... ona pa mi veselo odgovarja in od časa do časa zavriska. Če me kaj zanima na TV jo imem tudi pri sebi, seveda na večji razdalji in skupaj kaj pogledava, dokler se ne naveliča. Trenutno se tudi naša pupa rada pokriva s pleničkami in slinčkom. Včasih se tako posrečeno sama pobriše okoli ust, da se je treba prav nasmejat (ima pa kaj brisat, ker se na veliko slini in dela mehurčke). Da ne omenjam, kako si vzame dudo iz ust, jo potem ogleduje in si proba stlačit nazaj v usta. Kopanje ji ni v užitek in hitro protestira, zato jo dostikrat umivam kar z vatico na previjalni. Pri tem se veliko pogovarjava o vsakem delu telesa posebej, pri umivanju rokic obvezno poveva, kaj pravijo palec, kazalec... in mezinček, ki mami zatoži..., pasenje kravic ji je v užitek, vedno raje opazuje odtisnjene podobe na moji majici in me včasih zgrabi in potegne k sebi. Zelo rada ostaja gola, da brca okoli sebe. Nevoljna pa postane, čim jo začnem oblačiti (prej pa je bilo ravno obratno). Obvezno se še ene dvakrat vsedeva – mimogrede, iz dneva v dan je močnejša in sedaj rabi mojo pomoč bolj za oporo, dvigne se pa že skoraj sama (nagradim jo z vzhičenim »bravo!« , da se kar do ušes nasmeje). Ful cartkano se mi zdi, ko se me sedaj v naročju oklene in stisne k meni, v sedečem položaju pa začne sliniti in grickati mojo roko. Pri petju ali poslušanju glasbe tudi zapleševa, nekih velikih manevrov ali celo metanja v zrak pa ne odobravam, ker se mi zdi preveč nevarno. V ogledalu pa gleda mene in se smeje, ko pa zagleda svojo podobo, pa se sramežljivo obrne stran. Hmm, kaj še takega... Mah, meni z njo sploh ni nikoli dolgčas in si zmišljujem, kar pač je v danem trenutku pri roki, če ne drugega pa se z njo pogovarjam kot s kakšno kolegico in si na vprašanja sama odgovarjam, zraven pa jo pomenljivo vprašam, »A, ne?« Tako meni čas hitreje mine, punca je zadovoljna ker se ukvarjam z njo in ponavadi potem bolj dolgo spi. Zadnje čase tudi podnevi bolj dolgo potegne, včasih celo po 3 ali 4 ure, tako da se mi zdi, da imam časa zase na pretek. Tudi noč se je podaljšala in se tako prvič zbudimo šele ob zori, danes pa celo po šesti. Potemtakem bi lahko rekla, da je naša pikapoka postala zelo priden otrok. Se pa strinjam z vami, da to ni merilo za pridnost. Je pa res postala tak dobrovoljček, da se ob njenih nasmehih in vriskih vsi kar topimo... Malo me je začelo skrbet, ker si rokice in druge predmete skoraj pred nosom ogleduje in od časa do časa zaškili. Če jo tako zalotim, ji hitro preusmerim pogled na daleč.
GH bomo pa izprobali čez 1 teden, če je že sploh pripravljena sprejet. Jutri bom pa izprobala, če ji je všeč okus jabolka. Ste mi dale dobro idejo s tem oblizovanjem, sama se sploh ne bi spomnila. In trenutno imam doma samo jabolka.
Zadnjič sem si v knjižnici sposodila zelo dobro knjigo: Otrok od rojstva do šole, svetovno uspešnico od Penelope Leach in je zares vredna da se jo prebere. Že sam uvod je tako poučen in zanimiv... PRIPOROČAM!
Mojčika, mi je ful žal zaradi težav tvojega možeka. Mi je moj pozabil skopirat 20. stran in ne vem o čem se gre, ampak razberem da je nekaj resnejšega in da se pogumno spopadate s tem. Vas občudujem in upam, da bo spet vse vredu!!!
Uf, sem se razpisala. Moja sončka že zdavnaj spita, grem še jaz. Papa!
|
|
|
|