|
Anonimen -> RE: Prekoračili so vse meje!!! (30.3.2006 15:05:44)
|
Vam čisto nič ne zamerim, da me niste razumele oz. da ste me razumele narobe. Saj ko sem sama še enkrat prebrala, bi lahko mogoče res izpadlo tako, kakor ste nekatere dojele.
Dejstvo je, da smo omenjeno stanovanje, če se temu sploh lahko tako reče, dobili skupaj moja pokojna mama, jaz (ko sem bila prvič noseča) in moj bivši mož. Bivši se je odselil prostovoljno, moja mama pa je umrla (sedaj). Najemnica je bila uradno moja mama, jaz pa sem bila vpisana kakor uporabnica. Kar pomeni, da imam prednostno pravico tako pri sklenitvi nove najemne pogodbe kakor tudi predkupno pravico (ampak ni šans, da jaz kupim tisto sranje, tudi če bi imela denar).
Dvomim, da si predstavljate, kako je živeti v sobi, ki meri 17 m2, nima ne vode ne ogrevanja, vrata in okna se komaj zapirajo, kaj šele, da bi tesnila, skupno kopalnico (2 tuša in 2 WC-ja) pa si morate deliti z 19-imi drugimi ljudmi, ki so bili pred tem barakarji in imajo prečudovite higienske in vedenjske navade. No, potem pa daj živet v takih razmerah in na taki kvadraturi z dojenčkom, bivšim možem, mamo in maminim partnerjem. Ja, madonca, pa še s psom!
MOL ve, da sem se bila že pred časom prisiljena odseliti, ker je tam dejansko nemogoče živeti. Če katera potrebuje fotografije, jih brez problema prilepim v album (upam, da še znam to naredit).
In Stanovanjski sklad sem 9 let opozarjala na vse nepravilnosti in nezakonitosti, ki so se in ki se še tam dogajajo, pa na vse njihove napake, ignoranco in ne vem kaj še vse. Niti enega odgovora mi niso poslali v devetih letih!!! Zdaj, ko sem jih pa obvestila, da je njihova uradna najemnica umrla, so mi pa v treh dnevih poslali vabilo na razgovor (ker gre za njihovo rit!) in ker me v osmih dneh po vabilu ni bilo, so si me še drznili poklicati na GSM in reči, da bodo to, da me ni bilo v roku, vnesli v zapisnik. Ma naj vnesejo, kamor hočejo, potem naj si pa še v rit vtaknejo, če hočejo!
Dejstvo je, da imamo jaz in oba moja otroka v tisti luknji prijavljeno stalno bivališče in da smo registrirani kot uporabniki. MOL ve, da ne živimo tam in vedo tudi, ZAKAJ me ni tam. Sem jih vprašala, koliko časa bi oni zdržali. Definitivno ne 8 let, kakor sem jaz (no, 7 let pa res). In ker je bila moja selitev prvotno posledica tega, da niso uredili tistega, kar bi po zakonu morali (kako bi se pa vam zdelo, da se parket pod vami udere od gnilobe, pod njim pa je slama! - pa da vam okensko polkno ostane v rokah, ker je razpadlo? - pa da vhodnih vrat ne morete niti zapreti, ker so tako dotrajana in ukrivljena? - ste že kdaj živele v čem takem?).
Kar se pa tiče "sedenja ob nekom" - to je pa omenjeno zato, ker sem gospe direktorici ob tisti priliki omenila, kako in kaj je s to zadevo (kako njeni zaposleni ničesar ne naredijo in kršijo zakon), pa se je samo smehljala in rekla, da bo vse uredila. Evo ti ureditev, jeb****! Menda niste mislile, da sem to napisala zato, ker se mi je fajn zdelo sedeti zraven nje? Ja, seveda - pa če je nikoli ne bi spoznala!
Nikoli pa nisem hotel avsega in še več, ampak samo tisto, kar mi pripada po zakonu. Tega si pa ne pustim vzeti. Če je zakon meni v prid - a zdaj sem pa jaz zato kriva? Ja, tisti s polnimi ritmi imate pa res zanimive. Uff, kako rada bi vas videla en sam samcat vikend tam, kjer sem bila prisiljena biti jaz. Katera od vas (tistih, ki mislite, da izsiljujem) je pa že bila ne cesti? Nobena, kaj? No, ljube duše, jaz imam pa tudi to izkušnjo za sabo. Se je ne sramujem in sem ponosna na to, da sem jo preživela takole, kakor sem jo! Tiste "ta zakreditane do penzije" bodite pa rajši vesele, da imate sploh možnost kredita. Nimamo vsi te sreče. Pa bi se rade volje zapufali še na otroke po lastni smrti, če bi se lahko. Pa se ne moremo - pa kaj? Občinskega stanovanja se pa ne dobi v trajno last. Saj sploh nisi lastnik! Od kod vam pa ta ideja?
|
|
|
|