nejcko
|
Uf, se je razvila dolga debata. Take zadeve je zelo težko komentirati, še težje je svetovati, če jih sam ne izkusiš. V bistvu imata tukaj prav oba pola - Gina in Baguska na eni in Splišni ter Marogica na drugi. Se tudi sama strinjam, da ti nihče nič ne more, če tega sam ne dopustiš, ampak žal stvari niso tako preproste. Kot pravi Splišni, pri psihičnem nasilju je zelo težko potegniti črto, ker sploh ne veš, kdaj se pravzaprav začne. Ko se ga začneš zavedati, pa je žal lahko že prepozno. Sama sem bila v prejšnji zvezi deležna grozovite manipulacije. Gotovo sem bila za veliko stvari sama kriva, kriva zato, ker sem se povsem zavedala, kaj se dogaja, pa nisem mogla, znala ukrepati. Nikoli prej in niti še danes si ne morem predstavljati, da se bi kaj takega lahko zgodilo meni. Pa se je. Saj sem "ukrepala" po svoje, se skušala izviti iz primeža, a v bistvu sem storila zelo malo oz. nič. Kot pravi Gina, sem si tudi jaz govorila, da mi nihče nič ne more, da me njegova dejanja ne morejo več prizadeti. In me niso - ker sem se zabubila v kokon, živela svoje življenje naprej, a se hkrati nisem zavedala, da je moj kokon od zunaj že pošteno načet. Človek je, ko je videl, da me nič več ne gane in da mi je zanj popolnoma vseeno, začel "žreti" vse tisto, kar mi je v življenju največ pomenilo, začel je žreti moje zatočišče, mojo družino. Bolj jo je žrl, bolj sem si lagala, da mi nič ne more, da nam vsem skupaj nič ne more. Pustila sem ga, ga vrgla iz stanovanja, ampak on ni odnehal. Še danes ne morem verjeti, kako so mi lahko stvari tako uhajale iz rok. Bolj ko sem se upirala, slabše je bilo. Človek je bil tak manipulator, da nimam besed. In nimam besed za svojo apatičnost, nesamozavest, bojazljivost v tistem času. Samo staršem sem lahko hvaležna, da so mi takrat stali ob strani in izbojevali zadnjo bitko zame, ker jaz bi se verjetno borila še zeloooo dolgo. S svojo zgodbo sem želela samo povedati, da se je človeku samemu zelo težko boriti proti takemu ali drugačnemu nasilju in manipuliranju. Malo je takih ljudi, ki bi popolnoma sami to zmogli, kajti sploh pri psihičnem nasilju si tako hitro in nezavedno ujet vanj, da se samo še vrtiš v začaranem krogu. Zalo težko izstopiš sam - nekdo ali nekaj te mora res konkretno potegniti ven.
< Sporočilo je popravil nejcko -- 13.3.2006 12:24:53 >
|