tana-2
|
Ja, Renata, fajn bi bilo, da se dobimo. Škoda, da se tega nismo spomnili zdaj med poletnimi počitnicami. DElam v šoli in imam že en teden norišnico, ki bo trajala do konca septembra, saj moram na maturantski izlet (mi je že zdaj kar slabo, če bo vse v redu), potem pripravljamo ene delavnice z 200 osnovnošolci in našimi dijaki... Konec septembra se bo malo umirilo, mogoče pa se res zmenimo?
Aha, o endoskopski operaciji smo se že nekaj pogovarjale. Baje da jih delajo tudi v ZG že precej rutinsko. Mi smo takrat že poiskali dr. Paladina. Koršič je pa tako vsem dajal enake odgovore.
Mene malo skrbi, da nimamo nobenih pregledov. Koršič je bil vedno zelo pozitiven in po njegovo je Jurij kip fit, vseeno pa nikoli ni jasno rekel, da podaljšava ne bo potrebna. Kaj pa vem. Zdaj je star 4 in pol leta in nima nobenih težav. Naša fizioterapevtka je rekla, da je imela v obravnavi veliko otrok, ki jim ni bilo potrebno na podaljšavo cevke. In tudi jaz upam, da bo tako. V vsakem primeru ima 3 delujoče šante. Ni hudič, da ne bi delalo!
Kar se tiče povedati otroku ali ne, je tudi moj mož imel podobne pomisleke. Jaz sem povedala kmalu, saj se mi je zdelo, da je lažje vedeti nekaj prej (malo prirejeno), kot pa kasneje biti šokiran. Vem pa, da sva brala eno knjigico, v kateri je bil junak nekaj posebnega (pa sploh ne vem več, zakaj) in sem mu rekla, da je tudi on nekaj posebnega, saj je bil že ob rojstvu tak junak. Povedala sem mu, da ga je zelo bolela glava in so morali vstavit cevčico iz glavice v trebušček, ki pač pomaga, da ga je nehala bolet. Kasneje je hotel vedeti še kaj, pa sem mu pač povedla o tekočini, ki ni tekla (govorila sem o potoku in kamnu, ki ga zapre....) in da mu zdaj teče v trebušček. Letos poleti, ko ga je bolela glava, pa sem mu povedala tudi to, da bo mogoče moral v bolnico, da mu cevčico podaljšajo. Osnovni problem je bil, če bo tam spal in kje bova jaz in ati. V glavnem, predstavila sem mu to, kot da je zato nekja posebnega in frajerskega, ker to pač nima vsak.
Težje mi je bilo vse skupaj razlagat tastarejšemu sinu, ko se je tamali rodil in sva bila kar naprej po bolnicah, jaz sem bila čisto zmešana (nekaterih odsekov, delov dni se sploh ne spomnim), dojenčka, ki se ga je tako zelo želel, ni mogel videti, potem je imel povezano glavo, ker je dr. Lipovšek v MB imel še tako navado... Oh, grozno, no. Sin je sicer to sprejel izredno resno in možato, sigurno pa mu je bilo izjemno težko. Pa smo vse preživeli, ali ne?
Lepo se imejte, nimaš pojma, koliko mi pomeni to naše pisanje. Bodite zdravi.
|
Natisni
(sem hotla dat ribico sem,pa je nisem najdla) 
) in tudi tvoja princeska, Renata, bo shodila brez problema, če tako šiba po vseh štirih in se dviga ob opori. 
Tako je nam govorila fizioterapevtka. Bolj pomembno je bilo, da se začne plazit in kasneje dvigat, saj je potem le še vprašanje časa, kdaj bo shodil. Pri katerih letih so vama napovedali, da bo potrebna podaljšava drenaže? Midva se čisto dobro ne spomniva (se vidi, kako sva bila zmedena), takrat sva lahko funkcionirala na kratki rok. Kar se tiče vzgojnih dilem jih imam sama veliko predvsem s svojim desetletnikom, s akterim se zadnej čase že prav po pubertetniško prepirava. Jaz sitna zategujem, on bi rad pa vse po svoje. Najlažje je, če sem jaz zelo mirna in pazim, da ne pride do situacije, ko bi mu dala povod za prepir. Enako se poskušam držati pri tamalem. Velikokrat pa ne uspe. Za sproti, je vedno govorila moja babica 
,kjer si lahko osebno izmenjamo izkušnje.Jaz sem skoraj prepričana,da je v Sloveniji otrok z drenažo ( iz takšnih ali drugačnih razlogov)veliko,samo straši nimajo kje iskat informacij.Jaz sem ringarajo odkrila po čistem naklučju... 
za srečo vaših sončkov!
. No in tako nas je naročil na kontrolo pri dr. Koršiču,ki jo imamo že v torek. Se javim, da poročam, kaj je rekel. 
