Gina
|
Jaz se tukaj 100% strinjam s Tjazyjem. Pa da ne boste rekle, da je njegova teorija samo teorija, ampak da se da na nek način to čisto tako tudi doživljat, bom že menda desetič povedala, moje doživljenje "varanja", za tiste, ki še niso dolgo tu. MOj je hodil z eno na kavo. Hodil je tudi plavat - samo tega pač takrat še nisem vedela. So ga tudi videli na kavi, pa sem in tja je celo povedal, pa veliko klicev od nje je imel ...in prve par mesecev se mi je zdelo vse čist ok. Potem se je začel rihtat, pa mazat, pa hodit vse kasneje domov. Midva pa sva se kregala in živela hkrati zelo naporno življenje ob dveh zelo majhnih otrocih. Jaz sem bila tolk utrujena, on je še študiral zraven, z njo je hodil na fitnes in kavo, pa bazen, denarja ni bilo ravno, otroc niso spal, jaz nisem bila zadovoljna - ampak on tudi ne. trudil se je doma, pač kolikor se je lahko, jaz pa tudi. Ampak najin odnos je crknil. Dajala sva en drugemu tisto, kar nisva rabila, pričakovala sva nekaj, kar drug drugemu nisva mogla dajat. Ni to bistvo. Bistvo je, da je meni kapnilo, da mene on vara. Seveda sem to ugotovila na čisto konkretnih primerih - in meni je bilo vseeno, ali on seksa z njo ali ne - on je njej posvečal ogromno časa, ogromno dobre volje in energije, meni pa ne. In ko sem ugotovila, da me vara, mi ni šlo čez glavo nič grdega, groznega ali da bi se jaz kaj počutila manj vredno. Niti slučajno. Meni se je vedno zdelo, da sem jaz čist fajn, samo da se ne razumeva, kaj bi rada, pa takrat sem še razmišljala, da se on ne trudi dovolj, to je tudi res. Šlo mi je čez glavo pa najbolj tole: joj, saj je vendarle resnica, da midva nisva zadovoljna en z drugim. Tako zelo nisva zadovoljna, da si je en moral najti drugega partnerja. Jaz sem jo želela spoznati. Niti eno samo sekundo nisem bila ljubosumna nanjo. Kaj pa je ona kriva, da se midva ne razumeva? Kaj pa je ona kriva, da si midva ne moreva dajati tisto, kar rabiva? Nič. On pa je še kar tajil. NJo, ki jo je imel tako rad (še danes je z njo po več kot 6. letih), je zatajil. Rekel je sicer, da je ona zaljubljena vanj in da nimata nič. Bla, bla bla.... on je z njo užival in rad jo je imel in vse kar sem zgoraj napisala. Ampak je rekel, da bo nehal. Eno leto sva se še trudila. Kar sva znala najboljše. Ampak ni šlo. Po enem letu sem ugotovila, da jo ima še vedno. Sicer je še vedno trdil, da hodi z njo le na kavo, ampak.... ni bilo to bistvo. Midva nisva funkcionirala. Na živce sva si šla, nisva več razumela en drugega, nisva znala biti srečna, nisva si nudila nič, najin odnos je umrl. Z varanjem ali brez. Še leto za tem sem vzela otroka in odšla. Zadnje leto mi je govoril: kar pojdi, izvoli, jaz se spremenil ne bom (v bistvu mi je dajal ultimat - uf, najbolj grda stvar, ki ti jo lahko nekdo poleg ignorance naredi, nespoštljivo totalno). Zdaj sva oba srečna. No, če povem po pravici, me bivši kljub ultimatom ni čisto prebolel, se mi zdi. NI mi verjel, da bom zelo srečna brez njega. Jaz sem pa bila. MOj bivši in njegova prideta včasih sem in klepetamo, ko otroka kaj praznujeta ali če gredo na počitnice ali karkoli že. Meni ni z njo nič narobe.Čist fejst punca je. Ni ženska vzrok za varanje. Moški si najde drugo, kadar nekaj doma ne štima. Zato dam zelo prav tjazyju - premisli, kaj lahko narediš zase, da boš ti srečna. Ne more biti tvoja sreča ali nesreča odvisna od tega, kaj tvoj moški dela. Saj ne rečem, da je ravno luštno, ko ugotoviš, da nisi več v prvem planu, ampak to itak nič ne pove o tebi, pove le o moževem trenutnem okusu. Ti si lahko čist fajn, pa on tudi. A veš, pa še ena reč je bistvo. Kaj sploh tvoj mož rabi, kaj je njegova vrednota? Če mu tisto lahko nudiš, pa če on tebi nudi tisto, kar je tebi bistveno, potem bo lahko še vse ok, če pa tega med vama ni, potem pa težko, da lahko kaj pomagaš. Jaz mojemu bivšemu nisem mogla nudit tistega, kar je on od mene pričakoval, niti on meni - še pogruntala nisva, kaj je to, še pri sebi ne čisto, kaj šele pri drugem. Aja, samopodobo pa si lahko človek čisto lepo zgradi sam. Jaz sem imela srečo, ker so me starši zelo v tem smislu vzgajali, ampak če te niso starši, se pa lahko zdaj, ko nisi več otrok, čisto lepo kar sama.
|