|
*Karmen* -> RE: KRIČIM (4.3.2006 13:08:03)
|
Ja, tale tema se je razvila pa v pravo versko razpravo. Zdaj moram pa še jaz pristavit svoj lonček. Vsak človek ima svojo vero. In prav je tako. Nekdo veruje v Jezusa, drugi v Budo, tretji v svojega plišastega medvedka, četrti v energijo kozmosa... Ampak naj vam povem nekaj, kar ste vsi pozabili. Nobena, ampak ČISTO NOBENA vera, ni več taka, kakršno so ustvarili njeni začetniki. Tehnofil, še posebej občudujem tebe, ki citiraš Njegove besede. Si se že kdaj poglobil v zgodovino vere? Naša vera ima svoj temelj v Bibliji. In Biblija je ena izmed knjig, ki je bila največkrat prepisana. In vsak človek, ki je hotel ljudi določenega zgodovinskega časa ujeti v svoje mreže in jih izkoristiti sebi v prid, je najprej prepisal, prevedel in priredil Biblijo po svoje. Enako se je zgodilo s perzijsko Avesto, Popol Vuhom in z vsemi knjigami, ki so bile temelj katerekoli svetovne vere. Ta Biblija, ki jo danes beremo mi, je le še medel ostanek prave Biblije. V začetku so bile vse vere naravnane na to, da človek živi v miru, z naravo, da najprej poskrbi za svojo duhovno podstat in le-to potem nadgrajuje z materialno. Sodobni, moderni človek, pa je Biblijo spreminjal v skladu s svojo požrešnostjo. Koliko ljudi je umrlo zaradi vere!!! Zaradi siljenja v določeno vero!!! In koliko vojnam je bila vzrok ravno vera!!! In kasneje: koliko ljudi je zaradi vere končalo na grmadah!!! In koliko originalnih verskih spisov je zgorelo v ognju... In vsega tega ni povzročila tista "originalna vera" pač pa tista, prirejena, do onemoglosti popačena vera, ki je izhajala in še izhaja iz neštetokrat prepisane, prirejene, do onemoglosti popačene in izropane Biblije. Vsi tisti deli verskih knjig, ki so v kateremkoli času obstoja človeštva motili višje sloje pri njihovem uveljavljanju, so bili prirejeni, izbrisani in pozabljeni. In nikoli ne bo nihče vedel, kakšna je bila tista prvotna Biblija, ki je ljudem omogočala, da so bili duhovno trdni in da so na podlagi duhovnosti gradili za nas povsem neulovljive materialne stvaritve... Mi, moderni ljudje, ki se imamo za alfo in omego človeške vrste, smo žal le duhovne razvaline, ki grebejo in grebejo k sebi... In vse to nas oddaljuje od tiste resnične sreče, za katero sploh ni treba veliko, da jo imaš. Ampak, pomagati si pa ne moremo kaj veliko. Smo se pač rodili v tak svet in živeti moramo (vsaj nekoliko) po merilih tega sodobnega sveta.
Pa ne razumite me narobe, tudi jaz imam svojo vero. In jo spoštujem. Vendar pa tudi nisem slepa za vse tisto, kar se okoli vere dogaja. LP
|
|
|
|