|
Eviii -> RE: Primorska (26.3.2006 13:15:29)
|
jutro, primorkice...
kar se hrane tiče, je odvisno od vsakega [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] posebej. jst sicer jem čokolado, pa jajca in mleko. in našemu dejanu ne dela problemov. kar se pa zelenjave tiče, lahko jemo vse prekuhano. zadnič sm jedla tenstano špinačo. da tega ne bi nikoli nardila!!! smo imeli žurko skori celo noč. tko da zdej pride v poštev samo prekuhano, brez nobenih dodatkov. sadja še nism probala, bom pa počasi začela, da vidim odziv. smo pa v bolnici en dan za vičirjo dobile eno zelenjavno mineštro, po katiri so vsi otroci tulili celo noč. in en dan smo celo ješprenovo župo dobile!!! in to nej jih ne bi napenjalo... še meni je razmetavalo v želodcu in črevesju, kaj šele dejanu.
kar pa se bolnice tiče... jst sm bla full zadovoljna v izoli. jst sm bla v nosečnosti dvakrat v bolnici. enkrat novembra zaradi ledvic (mi je odpovedovala leva ledvica) in takrat je blo res hudo za oba. enkrat sm bla pa sredi februarja, ker mi je blo full slabo. vzrok je bil, da je bil dejan prevelik in mi je pritiskal na vse notranje organe... no, in vsakič so zelo lepo skrbeli zame. sestre so ble super. najbolj sm bla pa navdušena nad lovšinom. upajte, da dobite njega med porodom, ker je res super. sicer sama nism imela te sreče, ker je bil na dopustu. sta pa guzejeva in ravnikar odlično poskrbela zame. in seveda babice. sploh tista popoldan (žal ne vem imena) je bla super. je cel porod vodla sama in je sama zagnala paniko za cr. okrevanje je blo super. ker sem imela cr, so mi tri noči dejana vzeli, da sm lahko spala. pa tudi v sobi sm bla sama. ko sm rabla injekcije proti bolečinam, so mi vedno pomagale. tudi dejana so mi dvigale, ko sm ga cartala, ker ga sama nism mogla (in še zdej težko karkoli dvigam). in so mi pomagale na wc in pod tuš. res so ble super!
moja porodna izkušnja je pa naslednja. ko sm bla sredi februarja v bolnici, je lovšin ugotovu, da je dejan prevelik zame (sama imam komi 155 cm, dejan je imel pa že takrat obseg glavice 34,3 cm in 3,4 kg po ocenah). tko nej bi pršla v bolnico 27.2. (dva dni po roku), da mi sprožijo porod. vsak dan je bil pač večje tveganje za cr... no, in jst pridem lepo gor. lovšin je bil na dopustu (sej mi je to prej povedal) in me je prevzela guzejeva. in je ugotovila, da še nismo zreli za prit na svet. in sm ostala v bolnici. so mi vsak dan delali ctg. popadkov od nikjer. v četrtek (2.3.) me je guzejeva pregledala. nič novega. mi je pa takrat odluščla čep. in malo po tistem se je začelo s popadki. do vičira so se popadki okrepili in postali bolj pogosti. zvičir so mi spet nardili ctg. in so bli vidni popadki... ampak ne dovolj močni. pol smo s cimrami malo klepetale in jst sm pridno predihavala popadke. ob polnoči smo šle v postlo. in jst nism mogla spat. ob enih sm vstala in se začela šetat po hodnikih v bolnici. kaj vse človk ne vidi ob takih urah [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. ob treh so bli popadki že na 4-5 min. in so me poslali na kontrolo v drugi štuk. pa mi babica pove, da se nič ne odpiram. in sm šla nazaj v postlo. sm celo uspela spat dve urce. ob šestih so me spet priklopli na ctg. in popadki na 2 min. na viziti so me takoj poslali na pregled. odprta dva prsta in nič več. takoj na klistir. niti moža nism smela poklicat. po eni uri na wc-ju so me preselili v porodno. po klistirju so se začeli močnejši popadki. je bil pa dejan kr precej razburjen. je imel dve ure utrip med 160 in 180. so se že malo sikirali. pol sm dobila še umetne popadke. vmes mu je celo uspelo dat rokico na glavico in so se zbali, da bo najprej pršla rokica vn. no, pa jo je pol umaknu. ob enih mi je odtekla voda. in takrat se je začelo zares. sm se odprla na 3 cm in popadki so postali redni na par minut. in malo močnejši. so poklicali anesteziste za epiduralno. in pol mi je blo lažje. ea je res zakon! do štirih popoldne sm se odprla na 4 cm, pol pa nič več. in ob sedmih so se odločli za cr. ker sm imela ea, so me takoj pripravli (circa 20 minut). eno minuto pred osmo je bil dejan že na tem svetu. pol so mene še zašili. čez eno urco sm bla iz operacijske. 15 minut za tem sva se z dejanom že dojila. so mi full pomagale sestre in babice. ob enajstih je šou dejan spat, jst pa v sobo. nism skori nič spala, od navdušenja [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. bivanje v bolnici je blo mučno, ker bi raje bla doma, ampak so mi vsi pomagali. po enem tednu sva šla domov. in zdej se počasi privajamo drug na drugega...
v glavnem, jst bi šla rodit v izolo še enkrat (in upam, da bom). definitivno se bom ponovno odločla za epiduralno. in poslušala bom babice, sestre in dohtrje!!!
|
|
|
|