taška30
|
Ko sem jaz spoznala mojega sedanjega moža (bila sem v dolgoletni, že malo iztrošeni zvezi z drugim), sva se zelo hitro dala dol. Seks za eno noč? Ja, lahko tako rečemo. Tudi približno ni bilo med nama kake ljubezni, še zaljubljenosti ne, pravzaprav se sploh nisva poznala, mislim tako, karakterno, samo živalska privlačnost in kemija. Uf, je bilo dobr. Tako dobr, da sva morala še parkrat ponoviti. Pravzaprav mi tip drugače sploh ni potegnil, zdel se mi je čisto preveč otročji (saj je tudi bil, pri 19-ih), pa preveč je jezikal, pa se delal frajerja... Vse skupaj sem vzela kot avanturico, v kateri se bom imela fajn, dokler bo trajalo. No, sicer se je stvar končala malo drugače, kot sem predvidela (z najino poroko), pa dobro. Zdaj, ko sva poročena, bi nekateri rekli, da seksava iz ljubezni. OK, tudi prav. Saj je seks še vedno zelo fajn, ampak dušo bi dala, da bi z njim še enkrat doživela tiste prve, nore občutke strasti, brez ljubezni, brez obveznosti, samo užitek, strast in poželenje. Ja, živali smo, pa kaj! P.S. Lahko bi se končalo drugače in ne bi bil sedaj moj mož, ampak mi tudi za minuto ne bi bilo žal za 'grešne' trenutke z njim. Aja, avtorica te teme, sorry, malo smo skrenili iz nje. Drugače pa: če vama obema paše v troje, zakaj ne?
|