*goldfish*
|
Pozdravljene še z moje strani: Kot za začetek vam opišem kalvarijo, grozo, saj sploh ne vem kako naj temu rečem. V ponedeljek je začel mali kuhat, in smo se šli pokazat k zdravniku, naše pediatrinje ni bilo, jo je neka nadomeščala, in nam je postavila diagnozo: prehlad. Meni je malo čudno bilo, ker mali ni ne smrkal ne kihal, vročina pa je bila do 39, ko pa sva prišla od zdravnika pa je imel 40. V torek zvečer je vročina padla in celo noč je ni imel. In sem toliko z večjim olajšanjem šla v bolnico, misleč, mali je zdrav, ker nima več vročine.Še enkrat sem klicala in mi je tašča zagotovila, da res ni več vročine. Ko je bil čas obiskov sem pričakovala ful mojega in Luko. A moj je prišel sam in z zelo žalostnim in prestrašenim obrazom. Rekel mi je: Luka je dobil vročinski krč in je zdaj v bolnici. Groza me je oblila. Sem takoj šla iz mojega oddelka k njemu in bila do večera pri njem. Imel je vnetje ušesa in grla. Naslednji dan sem bila operirana in pri viziti mi je zdravnik rekel še večjo grozo. Da sem imela tumor, levi jajčnik so mi odstranili, na desnem sem imela zarastilne, ki so jih odstranili, vse skupaj pa so poslali na histologijo in zdaj čakam izvide. V strahu. Seveda upam na najboljše. Te dneve preživljamo v največjih mukah, grozah in vedno samo čakamo na ugodne izvide, tako pri Luki, kot pri meni. Sicer so zdaj z Luko rešene preiskave in smo zadovoljni. Pri temperaturi 37,5 moramo zagnati vik in krik, pri 38 pa moramo biti že v bolnici, da se ne bi ponovil vročinski krč, ker lahko ima posledice na možganih. Čestitke Blažki, da je tak pridna in je ŽE brez pleničke Lex tebi pa želim čimprejšnjo vrnitev domov k tvojima otročkoma in da se vse ok reši. Tudi Luka se zna voziti s kolesomo in traktorjem. Naučili smo ga težko, ker je bil prelen, da bi on sam gonil. Ampak nam je uspelo
_____________________________
Vse bitke v katere se zapletemo se zgodijo zato, da nas nečesa naučijo - tudi tiste, ki jih zgubimo.
|