Anonimen
|
Ja, ljudje se lahko spremnijo, ampak le, ko resnično spoznajo sami pri sebe, da imajo problem, ki ga morajo rešiti. Moj dedek je bil alkoholik, trikrat je šel na zdravljenje v 6. letih, vsakič neuspešno, ker je šel tja na željo družine. Sam pri sebi si ni nikoli priznal, da ima problem (ne samo z alkoholom, tudi z dojemanjem sebe in okolice, s svojim odnosom do drugih, psihičnim in tudi fizičnim nasiljem), zato zdravljenje oz. spreminjanje samega sebe ni moglo biti uspešno. Sem se pa naučila dobro lekcijo iz tega: nekomu lahko rečeš, da ima problem in naj ga reši, to narediš enkrat, dvakrat, trikrat. Potem je najbolje iti stran, ker taka oseba nima niti želje, niti volje, da bi pomagala sama sebi in bi si priznala tudi kakšno slabo stran svoje osebnosti. Zakaj bi se igrali žrtev in se stalno podrejali otročjosti in nezrelosti druge osebe, poskušali spreminjati druge, če se sami nočejo? Moraš se imeti radi toliko, da spredvidiš, kdaj ni več možnosti za izboljšanje. Zelo, zelo dvomim, da je tvoj sedaj kar naenkrat spoznal, kje ima probleme (ker probleme ima on, ne ti). Bolj ko ne se smili samemu sebi, ker ne bo imel več ene osebe, nad katero bi se lahko znašal in jo izkoriščal, zato te skuša pridobiti nazaj. Zato ne mu nasedat. Če že, potem naj se najprej spremeni, ti dokaže, da te je vreden, da te ima resnično rad, ne da si mu samo za okras, potem šele pojdi nazaj (kar se ne more zgoditi v treh dneh, temveč v tednih, mesecih). Prej ne. In ne tudi, če tega ni sposoben dokazat. Kar pa zelo dvomim, da je sposoben. Sama mu ne bi nikoli oprostila, če bi se name spravil fizično.
|