Gina
|
Jaz sem zelo veliko razmišljala v življenju ravno o teh vprašanjih - kaj in koliko povedati otroku o človeku. Saj je najbrž logično, da ljudje v večini reči najprej s sabo primerjamo, a ne. No, meni se je zdelo to, da je moja mami zelo obzirno meni povedala, da se je moja babica, njena tašča, včasih grdo do nje obnašala, da ji je govorila grde reči, jo zmerjala in podobno.....nič gorznega. Tega nisem povezala z mojo ljubeznijo do babice. Ker je bila babica prijazna do mene, sem vzela tako, kot je. Do mene prijazna, do mami neprijazna. Vzela sem realno. Pa vendarle sem jo imela zelo rada - saj se je tako do mene vedla. Otrok to čuti.
Po drugi strani je mami vedno zagovarjala očeta. Nikoli ni rekla ene besede čez njega, četudi sem jaz čutila njegovo nesramnost in ignoranco. Torej sem ga spet vzela realno - bil je nesramen do mene. In zamerila sem mami, da ni nič naredila v tej smeri, celo zagovarjala ga je. če bi mi takrat rekla realno, da se zaveda, da se oče nesramno obnaša, da ne zna drugače in da to ne pove ničesar o meni, bi mi prihranila dvoboje v meni, ko sem se počutila krivo, da jaz nekaj narobe delam, da se tako vede. Dolga leta sem bila prepričana, da je z mano nekaj narobe, če mi take reči pripoveduje. Če bi mi mami ne tajila, da oče ne dela prav, bi mi bilo lažje. Jaz tega otroku ne bom naredila. Če si tiho, včasih narediš več škode, kot če kaj poveš. Če bi se moja mami tudi kdaj samo zjezila, da če ne dela prav, bi mi bilo lažje, kot mi je bilo. Tako se mi je zdelo, da nimam pravice čutit, tako kot čutim - nihče ni bil z mano, za mano. Pa je bilo vendarle moji mami težje, ker je bila s človekom poročena, pričakovalo se je, da bo stala za njim. Če nisi več poročen, pa če človek res dela čudaške reči, potem ga nimaš pravice zagovarjat, ker s tem tunkaš otroka v globok d.... Otrok misli, da si nekaj domišlja, da si ne sme, da je z njim kaj narobe.... Še niti mati ne stoji za njim.
PO drugi strani pa bi bilo narobe zgolj grde reči govorit o očetu. tega tudi ne smeš, ker v bistvu s tem ponižuješ otroka. Otrok postane zmeden, ker se začne istovetit z očetom in se mu zdi, da ga zdaj pa ne sme imeti rad, da mu je to prepovedano, saj se mami tako zelo jezi.
Najti primerno sredino, realnost, povedati otroku da ima lahko očeta rad, da ni nič kriv za to, kar se dogaja, da ima pravico se branit, biti ljubljen...., pa še to, da naj spremeni stvari, ki jih lahko in da naj sprejme tiste, ki jih spremeniti ne more, da naj se nauči spoznati razliko....to pa je umetnost.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. In mu je bivša tolk časa srala po glavi da je nehal hoditi na obisk, nehal klicarit, jaz se spomnim, kupim voščilnico mu jo dam na mizo brez besed podpiše, in ji pošljem za rojstni dan, več ga pa ne morem prisilit. Pač ženska je brez izobrazbe, dela kot natakarica, in skupaj z njeno mamo samo čakata kdaj bosta lahko denar zapravljali. Prav tako tudi vse merita v denarju. Tudi ljubezen. Ni treba ponavljat, da vsak ki jo spozna kaka je, jo v hipu zapusti. Sedaj pa dobiva informacije, da jo okoli vozijo le privatniki. Torej taki ki imajo denar. Podlo. Še huje pa je, da je sedaj po tolikem času pričela spoznavati, da je vseen hudo, če gre na cesti mimo punčke, in nje. In sedaj bi rada spremenila svet in njega, ter imela z njim lep prijateljski odnos. Ja seveda!On pa samo na njo čaka! 
