arielca
|
Pajaca, men je je ful všeč tvoje mnenje. Predvsem to, da delaš po lastnem občutku in da ne kompliciraš. In še nekaj. Po drugem obisku patronažne sem bila čisto na tleh, ker sem res dobila občutek, da nimam pojma. Otroku sem dala čaj (ne bi smela), otroka ponoči nisem zbujala na 3 ure (ne bi je smela pustit spat), otroka na široko povijam (ne bi smela),... Potem sem se vzela v roke in se odločila, da bom delala po svoje. To je MOJ otrok in človek, ki ga vidi enkrat na 10 dni ga zagotovo ne pozna... Vsaj ne tako kot jaz. Zato, drage moje, delajte s svojo glavo in karkoli naredite za svoje  , naredite z največ ljubezni in v svetem prepričanju, da je prav tako...
Sicer pa sem nameravala napisati še nekaj drugega... Ker je zadnji dan leta 2005, bom naredila kratek 'obračun' preteklega leta. Za vse decembrske mamice je bilo to posebno leto. Leto pričakovanja, strahu, vprašanj, skrbi, a hkrati tudi leto nepopisne radosti, sreče in veselja. Čas nosečnosti je že tako nepopisno lep, a če ga deliš z ljudmi, ki te razumejo, ti znajo pomagati in čutijo podobno, je zagotovo še lepši. Zato hvala vsem decembrkam za naša čvekanja v pričakovanju, za tolažbe in nasvete, za vzpodbude in čestitke ob prihodu mojega malega sončka. Upam, da bo tudi prihajajoče leto nepozabno, pa čeprav ne bomo več pričakovale naših , ampak bomo klepetale o njihovih dogodivščinah in podvigih. Hvala in SREČNO!!!!!!
_____________________________
Jaz v svetu, svet v meni živi!
Skoraj že spim, a svet je! Svet se ne zdi!
Slišim rimo, kako govori:
pred rojstvom te ni bilo,
po smrti te ne bo,
a zdajle si.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
superca moram rečt, proti nočem v bolnici. Malo sem morala po navodilih pediatra zbujat na max 3 ure zaradi mleka ampak to sem samo do 3 zjutraj, potem pa sem jo pustila in je ajala do 7:30 
) , no vmes je bila eno urco pri atiju, da sta se pocartala, ker ati kar ne more stran od nje 
in pa seveda da ne pozabim, vsem želim čim manj neprespanih noči
. 
točno ob polnoči nazdravila in se zahvalila za čudovito leto 2005, ki nama je priensla najlepše darilo na tem svetu (po kar nekaj letih čakanja...). 
burja in končno spet sije sonce 
. 
- torej je nadoknadila že skoraj vse za nazaj. Prav lepe debelčkane nogice dobiva 
, tako da sem nehala, sicer pa poskusi in boš videla. Meni je res najbolj pomagalo, da sem šivan predel ohranjala čim bolj suh. Tudi mi ni odgovarjalo daljše tuširanje z mrzlo vodo 
, sem rajši hladila z ledom...ampak mislim, da je precej odvisno od posameznika do posameznika, sicer pa je na srečo po 10 dneh bolečina praktično izginila 
je še vedno doma in bratec tudi, si je na staro leto izpahnil rokico, tako, da ima sedaj longeto. 
Ema se je rodila 30.12. - 3 dni po PDP-ju - 3515g in 52cm. Nekaj slikic je že v albumu. 
!!!!!! In sem ful srečna, takrat pa sem jokala od sreče. 
