arielca
|
Pajaca, men je je ful všeč tvoje mnenje. Predvsem to, da delaš po lastnem občutku in da ne kompliciraš. In še nekaj. Po drugem obisku patronažne sem bila čisto na tleh, ker sem res dobila občutek, da nimam pojma. Otroku sem dala čaj (ne bi smela), otroka ponoči nisem zbujala na 3 ure (ne bi je smela pustit spat), otroka na široko povijam (ne bi smela),... Potem sem se vzela v roke in se odločila, da bom delala po svoje. To je MOJ otrok in človek, ki ga vidi enkrat na 10 dni ga zagotovo ne pozna... Vsaj ne tako kot jaz. Zato, drage moje, delajte s svojo glavo in karkoli naredite za svoje , naredite z največ ljubezni in v svetem prepričanju, da je prav tako... Sicer pa sem nameravala napisati še nekaj drugega... Ker je zadnji dan leta 2005, bom naredila kratek 'obračun' preteklega leta. Za vse decembrske mamice je bilo to posebno leto. Leto pričakovanja, strahu, vprašanj, skrbi, a hkrati tudi leto nepopisne radosti, sreče in veselja. Čas nosečnosti je že tako nepopisno lep, a če ga deliš z ljudmi, ki te razumejo, ti znajo pomagati in čutijo podobno, je zagotovo še lepši. Zato hvala vsem decembrkam za naša čvekanja v pričakovanju, za tolažbe in nasvete, za vzpodbude in čestitke ob prihodu mojega malega sončka. Upam, da bo tudi prihajajoče leto nepozabno, pa čeprav ne bomo več pričakovale naših , ampak bomo klepetale o njihovih dogodivščinah in podvigih. Hvala in SREČNO!!!!!!
_____________________________
Jaz v svetu, svet v meni živi! Skoraj že spim, a svet je! Svet se ne zdi! Slišim rimo, kako govori: pred rojstvom te ni bilo, po smrti te ne bo, a zdajle si.
|