Gina
|
- da nama je obema všeč - da slučajno ni kakšno od dolgočasnih, ničpomenskih, zelo pogostih imen - (ker me asocirajo na malomeščanstvo, na željo skriti se v množici, tega pa ne maram, otrok mora vedeti, da je nekaj posebnega in naučiti se mora biti ponosen na to, ne pa biti zakompleksan - če se boji stopiti iz povprečja, če se sramuje svojega imena, pa pomeni točno to, da smo ga zakompleksali) Še nekaj, nenavadnih imen ni več. Najbolj nenavadno je, če daš otroku ime Mateja, Barbara, Tomaž.....ta imena naše generacije so v Ljubljani skoraj izumrla. Otrokom je najbrž tako ime toliko zastarelo, kot je bilo nam Francka, Jožica, Tone.... - moj si je želel, da gre skupaj tudi s priimkom, jaz teh povezav sploh ne opazim. Niti slučajno mi ni pomembno, katere "narodnosti" je ime. Jaz se težko opredelim za pripadnika nekega narode, ker je itak vse isto - ljudje smo prebivalci sveta. In kadar smo nacionalno opredeljeni, spodbujamo tekmovalnost in mržnjo med ljudmi. Nihče ni nič boljši, niti slabši, kar se narodnosti tiče, govorimo lahko samo o bolj prijaznih in manj prijaznih ljudeh, ne pa o narodih. Nimam tega v sebi, in čudaško mi je, kadar se nekdo razburja zaradi kakšnega tujega napisa, ali kaj vem kaj. Svet se globalizira in prav je tako. Veliko lažje bi se bilo sporazumevat, če se ne bi obešali na nacionalne simbole in dopustili, da se svet zlije v eno. No, tako bo pač preteklo še veliko vojn, preden se bo, ampak bo se itak. Zaradi bedastih prepričanj, da je nekdo slovenec ali srb ali američan.... (moj ne misli tako, on je zelo zaveden slovenec, pa še bolj zaveden mariborčan ) NO, drugo je, če ti je točno tak tip imena všeč, slovenski, ampak ne če ti je zaradi poudarjanja narodnosti. Še nekaj je z imeni....z leti se spreminjajo. Ko sem jaz dala Danu tako ime, ni bilo nobenega Dana nikjer. Danes so trije na šoli. Ko sem dala Lani ime Lana, jih tudi še ni bilo. Danes jih je polno. Najbrž bo z Doriani isto čez 10 let......
|