Medvedka
|
Ojla, anonimna!
Po mojem ni nič tako hudega, če se počutiš razočarano, in mislim, da te bo kmalu minilo.  Morda je šlo le za prvi šok, če si si tako močno želela ravno punčko. Verjetno so pri vsem skupaj malce krivi tudi hormoni, pa vse to še dosti bolj intenzivno doživljaš. Ko sem bila jaz noseča, sem velikokrat tudi zelo čustveno doživljala stvari, tako da sem se za vsak prazen nič začela jokati itd. Mogoče si ravno v tistem obdobju...
Glede mojega mnenja pa...
Jaz nisem nikoli imela kakih posebnih preferenc do določenega spola. Ko sem bila v prvo noseča, sem morda čisto na tiho imela v mislih fanta (se mi zdi, da je morda z njimi manj skrbi, vsaj ko pridejo v tista kritična leta, namreč tisto, kar je že rekla ena pred mano, da "če imaš sina, te skrbi samo en lulček, če pa hčerko, te skrbijo pa vsi lulčki sveta"...), vendar res zelo, zelo na tiho. Pravzaprav niti nisem bila čisto prepričana. Poleg tega mi je bilo resnično pomembno samo to, da rodim zdravega otročička, pa naj bo punčka ali fant.
Kakor koli že, prva nosečnost se mi je nesrečno končala pri 10-ih tednih, plod je namreč odmrl in meni se je podrl cel svet, verjemi.
Ko sem zanosila v drugo, mi je bilo še toliko bolj jasno, da niti približno ni važno, kakšen je spol otročička, pomembno je samo in edino to, da je z otročičkom (in mamo!) vse v redu.
Kljub temu, da mi je bilo čisto vseeno, a nosim pod srcem fantka ali punčko, me je vseeno zelo matral firbec, kaj bo in sem si želela vedeti spol. Ko mi je ginekologinja povedala, da bo po vsej verjetnosti punčka, me pravzaprav niti ni presenetilo, saj sem nekako ves čas čutila, da bo  . Zelo hitro mi je to postalo tudi všeč. Če bi bil pa fantek, bi mi postalo všeč pa to dejstvo. V to sem prepričana. Po mojem se boš tudi ti kmalu navadila na to, da boš dobila sinčka in na koncu ti bo to postalo celo všeč, saj boš začela gledati na pluse dečkov v primerjavi z deklicami. Pri obeh spolih so namreč plusi in minusi. Saj veš, nihče ni popoln...
A, če ti je naklonjena sreča, da zanosiš in donosiš zdravega otroka, je to res VSE, KAR SI LE LAHKO ŽELIŠ.
Morda še to, naša medvedkica je zdaj stara dobrih 10 mesecev in je ful srčece! Če mi bo sreča še enkrat naklonjena in bom ob naslednji priložnosti še enkrat zanosila in rodila zdravega otročička, mi je pa spet čisto vseeno, a bo punčka ali fantek.
Upam, da se kmalu navadiš na to da boste dobili fantka (upam, da ti ne bodo potem sicer dali v naročje hčerkico  ). Začni misliti na dobre strani!
Želim ti lepo nosečnost in srečen zaključek!
Srečno!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
..... 
, ki niso po določenih normativih, en velik tabu. Ni čudno, da veliko mamic trpi v sebi, ker se boji takih in podobnih obsodb, da ni dobra mama. Občutki so občutki - ne moreš jih kar nekam odstranit. Enostavno so - kot je rekla Taja, anonimna si jih je vsaj priznala.
