ily
|
Saj to je res že stokrat premleta tema, ja, in res je skoraj normalno, da si nosečka želi enega spola malo bolj kot drugega. Vse to razumem!!! Tudi jaz sem si nekako v prvo, ko sem bila noseča, malo bolj želela , ker sem čutila, da si jo želi moj mož, čeprav tega ni nikoli, ampak res nikoli, na glas rekel. Samo, ko sva se pogovarjala o imenih, se mu je barva glasu spremenila, ko je govoril o punčki. Drugače sva pa vedno govorila o najini ˝Pikici˝. Ki je, ja, postala ˝Pika˝, sicer bi bil pa ˝Pikec˝! Ne razumem pa , da si lahko ženska, ki pod svojim srcem nosi otroka, tako zelo močno želi, da bi bil otrok točno ˝določenega˝ spola, da je potem razočarana?.... Mislim.... Morda ni prava tema, vendar bom rekla tole: ja, vem da rabiš čas, da se s ˝tem˝ in to ˝novico˝ sprijazniš, medtem pa razmišljaj še o nečem drugem: bi tako razmišljala tudi, če bi se zanj, za otroka, trudila, recimo, dve leti, tri, pet, sedem in če bi ob vsaki novi M skoraj dobila živčni zlom? Če bi na NS zvedela, da je nekaj narobe? Če bi bilo ob rojstvu ali pa kasneje res ˝nekaj˝ narobe?...... Mislim, da ne! Daj, postavi svoje želje v okvirje, ki se tičejo otrok in ne spola! Upam, da veš, o čem govorim. In takrat ti bo postalo vseeno, samo da otroka imaš!!!! Verjemi, da vem, o čem govorim! Midva se ˝trudiva˝ za drugega otroka že leto in pol, februarja sem imela SS in danes sem še vedno na začetku. Na prvo sva čakala leto in pet mesecev. In ja, morda si malo želim, da bi imela tisti ˝slovenski standard˝ - punčko in fantka. Ampak, ko greva vsak mesec skozi kalvarijo ponovnega ˝neuspeha˝, si želiva ˝samo˝ otroka. Pa če bo še ena punčka ali pa dve naenkrat. Tudi prav! Zato, bodi vesela, da ti je naklonjeno nositi otroka pod svojim srcem in verjemi, da Nekdo že ve, zakaj je tako! Tako je moje mnenje. Pa zdravo nosečnost in otročka ti želim!
|