Anonimen
|
Z možem sva ga pripravila, vstavila sem ga v materinsko knjižico in potem sem jo oddala v porodni sprejemni sobi. Imela sem skoraj vse enake želje, kot ti. Ko so me namestili v porodno sobo, je prišla takoj k meni babica, me prijela za ramo in rekla: "Ljubica, tako lepega porodnega načrta pa že zelo dolgo nismo brali. Vidi se, da sta ga napisala sama, da sta se potrudila in ga napisala iz srca. Večinoma mamice nosijo kar nekaj na listih sprintano z interneta." Takoj mi je odleglo. Potem je prišla zdravnica, se usedla poleg moje postelje in se pogovarjala z menoj o tem, kaj bodo sedaj z menoj naredili. IZVIRNO SPOROČILO: Blacky Naj vama še enkrat povem, rnrnrn in shooo, da babice in zdravniki ne marajo napisanih porodnih želja po alinejah, ker vedo, da ste jih sprintale z interneta in niste vanje vložile nič truda, le pametne se delate. Tako je njihovo mnenje. Ravno zato sem ga jaz napisala v obliki pisma in bila pohvaljena. Razmislite o tem. Naj pa vama povem, da mogoče res živita malo v oblakih. Tudi jaz sem imela želje, zapisane v glavi, pa je čisto res, da se nič ne izide tako, kot si ti misliš, da se bo. Vendar pa glede pristavljanja takoj, ko otrok ven pogleda, ne imejta ravno nekega velikega upanja. Je že res vse, kar sta napisali, kako je dobro za otroka, bla, bla, bla,... Tam babice gledajo na to, da otroku takoj pomagajo, če je treba, če je gneča, se nimajo časa ubadati s tem, da vam otroka pristavljajo in čakajo, kdaj boste zaključile, da bodo lahko prerezale popkovino,.... Moj otrok se je napil plodovnice in so ga morali takoj aspirirati, že ko je padel ven, prerezali popkovino in ga takoj odnesli na nadaljevanje aspiriranja. V tistem pa res nihče ni razmišljal o dojenju. Poleg tega si v času poroda tako ali tako v enem posebnem transu, ko se prav ne zavedaš, kaj delaš, od utrujenosti in bolečin, da ne bosta imeli časa misliti na take malenkosti. Takrat ti je najbolj važno, da si porodila otroka, da je z njim vse OK in da je vsega konec. Na dojenje se sploh ne spomniš. Meni so ga npr. po porodu odpeljali (v posteljici poleg moje je bil samo v času šivanja) na intenzivno (rodila ob 20.00), ker so ga morali pregledati, če se je nalezel viroze od mene. Ker se je potem moje stanje poslabšalo in sem dobila transfuzijo krvi, mi ga niso pripeljali nazaj, tako da sva s prvim dojenjem poskusila šele, ko je bil star že 15 ur. Pa se takrat s tem nisem obremenjevala, bolj pomembne so bile ostale stvari. Sicer pa vama je brezveze bluzit tu nekaj, ker sta ful zaverovani v to, da bo tako, kot sta si zamislili. Zato bosta videli, kako bo, ko bosta dejansko tam. Želim vama uspešen in hiter porod in zdrave otročičke. Srečno!
|