šnucika
|
Takole,jaz pa ne bom nič anonimna.Že tako se psihične bolezni preveč stigmatizirajo in se vsi bojijo antidepresivov,kot hudič križa...pa sramota je hodit k psihiatru.
Po operaciji karcinoma ščitnice so se mi začele težave,katerih nisem niti opazila.Bile so lažje oblike,kot je visok srčni utrip,hiperaktivnost,pa spet apatičnost....
To je bilo 7 let nazaj.Potem pa sem pred tremi leti in pol sredi noči doživela prvi pravi panični napad.Ker seveda nisem vedela za kaj gre,me je brat odpeljal na urgenco,ker je zgledalo,kot da me je infarkt.noro bitje srca,slabost,tresenje vseh mišic....groza.seveda vse preiskave bp. in domov so me poslali s škatlico Helexa - pomirjevala.Vzela sem eno tableto,odspala in poskušala odklopit.Pa sem bila ravno v obdobju hudi življenskih stresov in težavam,ki mi jih je povzročala odstranjena ščitnica se je vse to še dodatno lepilo.Še parkrat sem imela panične napade,pa sem jih vedno nekako predihala.
za tiste,ki ne veste,kako to izgleda - slabost,omotica,grozen dušeč občutek,mravljinci,tresenje mišic,stiskanje požiralnika,driska....ampak mine,včasih po kakšni minuti,včasih tudi celo uro.
Od panike se ne umre,ampak kvaliteta življenja pade na nulo.Potem postaneš še malo depresiven od stalnega razmišljanja,kdaj te bo spet zgrabilo....pa si v riti.
Nekega dne letos februarja pa sem se zbudila s čudnim občutkom na meji panike,ki ni več minil.
Zavedla sem se,da sem prišla na stopnjo,ko samo dihalne vaje ne pomagajo več,postala sem anksiozna.Šla sem k moji zdravnici in začela redno jemati helex,da bi lažje preživela do dne,ko sem se naročila k psihiatrinji.helex pa je tisti hudič od katerega lahko postaneš odvisen,kot od vseh drugih pomirjeval!še dobro,da sem ga jemala samo mesec in končno dočakala prvi obisk pri psihiatrinji,ki jo sicer osebno poznam,ker je kolegova mama.Tako sem si želela ozdravit,da se ne da opisat!
Začela sem jemati AD-je in sicer Efektin ER,ki je hrati AD in anksiolitik-pomirjevalo.Psihiatrinja me je naučila vizualizacije,progresivnih relaksacijskih vaj in dihalnih vaj.Našla sem si svojo preusmeritveno misel,ko je bilo najhuje,da sem lahko izklopila.
Prvi teden na AD-jih je bil krut.Imela sem hude stranske učinke,ampak sem si govorila,da moram zdržat,za mojo punčko,zase,za vse,ki me imajo radi.
Pa je bilo vedno boljše.Nič več panike,anksioznosti,depresije.Začela sem nekako drugače razmišljat,vse je lažje in ima svoj smisel.
Zredila sem se kot pujsek,pa ne le zaradi antidepresivov...ampak,ker so minile driske,ki so spremljale napade in slabosti.Prav z veseljem jem in se prvič v življenju za to ne sekiram!
V teh mesecih zdravljenja sem normalno živela dalje,delala,trenirala...avgusta sem tekmovala na evropskem master prvenstvu v plavanju....normalno sem lahko skrbela za našo pupiko....skratka zaživela sem življenje brez spon strahu in črnih lukenj!
Sedaj imam za seboj drugi teden "odvajanja" od Efektina.Ker je to tudi anksiolitik,se ga ne sme prenehati naenkrat.Upam,da bom prišla na nič tablet na teden v dveh mesecih in bom lahko rekla - zdrava sem!
Obe s psihiatrinjo sva zadovoljni s tem,kar mi je uspelo v borih osmih mesecih.
kajti te bolezni se lahko zdravijo celo življenje.
Tako...depresija,anksioznost,panika...to so bolezni.Težke in zelo fizično se odražajo.So boleče,saj trpi telo,mišice,srce,želodec.....in ne moreš jih samo odmisliti in prespati...saj naslednje jutro ne bo boljše!
Antidepresivi pomagajo,da jih pozdravimo,saj uravnajo in dvignejo nivo nevrotransmiterjev v možganih.Serotonin in noradrenalin sta ena glavnih nevrotransmiterjev,katerih padec povzroči depresijo,paniko,fobije....
In pa seveda stres,hude življenske preizkušnje,bolezni,izgube...vse to so razlogi za nastanek le-teh.
Razen pri paniki včasih ni zunanjega razloga in se začne pojavlajti sama od sebe.
Tako,čim krajše sem hotela napisati.Lahko pa bi napisala roman.
Vem,veliko nas je...a le malo se nas upa povedati!
Zato - ne bojte in ne sramujte se...pomagajte si čimprej.
Hvala,ker ste me brali!
_____________________________
kaR te ne ubije,te okrepi!
|
Natisni
Odmerek imam pa precej majhen, tkao da baje ne bi smel biti problem, ko jih bom nehala jemati, vsaj tako so meni rekli.
In če komu povem, imam potem slabo vest, da sem ga obremenjevala. 
