nana 27 -> RE: oktober 2005 (6.11.2007 14:23:22)
|
Nalin, dokler pije ga ne bi vozila do pediatra, ker ti ne more nič pomagat. Če bi odklanjal pijačo, pa zvečer na Metelkovo. Ali tudi bruha? Tole sem našla: Črevesne nalezljive bolezni Črevesne nalezljive bolezni v Sloveniji še vedno ostajajo pomemben javno zdravstveni problem. Med zbolelimi je veliko otrok: tretjina otrok je mlajša od štirih let. Za uspešno preprečevanje širjenja črevesnih nalezljivih bolezni je pomembno, da dobro poznamo povzročitelje, načine širjenja ter preventivne ukrepe. Namen prispevka je seznanitev z najnovejšimi povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni, s katerimi se srečujemo šele v zadnjih letih in preventivnimi ukrepi za preprečevanje njihovega širjenja. Rotavirus Rotavirusne driske so zelo kužne. V 1 g iztrebka je 1010 virusnih delcev, infekcijski odmerek pa je 102 virusnih delcev. Inkubacija je 48 –72 ur. Možne so vse oblike, od lahko potekajoče driske, do smrtno nevarne zaradi dehidracije. Bolezenski znaki so: -
driska (tekoč ali kašast iztrebek z primesjo sluzi in klicami), -
bruhanje, -
krči v trebuhu in -
zvišana telesna temperatura. Bolezen traja od 5 do 7 dni. Rotavirusne driske lahko nastanejo posamično ali epidemično. Pogosto zbolijo novorojenčki, dojenčki in majhni otroci v starosti od 6 – 24 mesecev. Zelo pogosto se z rotavirusi okužijo straši, ki negujejo bolnega otroka. Povzročitelj se prenaša: - direktno; z umazanimi rokami,
- posredno; z okuženimi predmeti npr. igračami.
Adenovirus Bolezen je podobna kot pri rotavirusni driski, le da je lažja, vendar daljša traja 5 do 12 dni. Inkubacija je 3 do 10 dni. Včasih imajo bolniki tudi znake prehlada. Kalici virus Virus je razširjen po vsem svetu, največ obolenj pa povzroča pri otrocih. Kužna doza je zelo majhna in se zelo hitro širi z osebe na osebo, čeprav se lahko širi tudi preko hrane in vode. Norwalk virus Virus Norwalk povzroča epidemije drisk po vsem svetu. Obolevajo osebe vseh starosti. Bolezen je zelo kužna. Prenaša se fekalno oralno, bolniki so kužni še dva dni po prenehanju driske. Verjetno je možen tudi aerogeni prenos ob bruhanju. Astrovirusne diske Astrovirusne driske se pojavljajo predvsem pri otrocih do 7 leta starosti, lahko zbolijo tudi odrasli. Največ obolenj je v hladnejših mesecih leta. Okužba se prenaša fekalno oralno. Skupne značilnosti virusnih drisk: - kratka inkubacijska doba;
- driska, bruhanje, trebušni krči;
- povišana telesna temperatura;
- fekalno- oralni in aerogeni prenos;
- kratko trajanje;
- izločanje virusov že pred akutno fazo bolezni in v povprečju 2-3 dni po ozdravitvi.
Salmoneloze Salmoneloze so infekcije, povzročene z enteritisnimi salmonelami. Svoj rezervoar imajo v živalih, izvor okužbe pa je lahko človek: bolnik, rekonvalescent ali klicenosec. Za človeka so te salmonele veliko manj kužne kot tifusne in paratifusne in jih mora biti veliko število, da povzročijo infekcijo. Drugače pa je pri malih otrocih, ki zbolijo že pri infekciji z majhno količino klic. Infekcija z enteritisnimi salmonelami je pri živalih zelo razširjena, vendar žival ne kaže znakov bolezni. Infekcija je pri njih omejena na črevo in bezgavke. Pri zakolu se s črevesno vsebino lahko okuži meso. Meso lahko okuži tudi klicenosec z okuženimi rokami. Glavna pot prenosa teh salmoneloz so živila živalskega izvora: meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, jajca. Inkubacija traja 6 – 48 ur. Znaki obolenja so bolečine v trebuhu, bruhanje in driska. Posebno pri otrocih je tudi temperatura zvišana, prisotni so znaki izsušitve. Bolezen traja 2 –5 dni. Veliko je število inficiranih , ki razen prisotnosti povzročitelja v blatu, nimajo drugih znakov. Bolniki izločajo salmonele z blatom, včasih tudi z izbruhano vsebino. V času bolezni je bolnik kužen, klice lahko izloča tudi dalj časa, vendar navadno ne dlje kot 3 mesece. Pri dojenčkih traja klicenoštvo tudi dlje. Posebno nevarni so klicenosci salmonel, če so zaposleni pri pripravljanju hrane, ker jo lahko okužijo. Preprečevanje salmoneloz: - osebna higiena
- higiena nabave in ravnanja z živili
- hitra razdelitev takoj pripravljene hrane; pogrevanje ni dovoljeno
Kamphilobakter Kamphilobakter je bolezenska klica, ki se vede podobno kot salmonele, le da jo je bilo težje izolirati. Nastopa prav tako pogosto kot salmonele, izvor so živila živalskega izvora. Champilobacter jejuni je prisoten pri domačih živalih, perutnini, govedu, mačkah in psih. Perutnina, predvsem piščanci so pogosto kolonizirani s C. jejuni. Večina živali je trajnih klicenoscev kampilobaktrov z blatom. Med ljudmi je trajnih klicenoscev zelo malo. V skupinah se okužba poleg s hrano lahko prenaša fekalno oralno, od osebe do osebe. Inkubacija traja 1 dan do 7 dni in je obratno sorazmerna s odmerkom zaužitih bacilov. Tudi bolezenski znaki so podobni kot pri salmonelah.Včasih poteka okužba samo z vročino ali samo z bolečinami v spodnjem delu trebuha. Bolniki izločajo bacile 2-3 tedne po okužbi, redko do 3 mesece. Šigele Šigele povzročajo drisko, ki je znana pod imenom griža. Značilne so kolike, napenjanje in pogosto odvajanje manjših količin iztrebkov, v katerih sta sluz in kri, tudi do 100 x na dan. Kljub temu je izguba tekočine majhna. Traja 1 dan do 1 mesec, povprečno 7 dni. Čeprav je griža najbolj kužna bakterijska črevesna bolezen, je zadnja leta v Sloveniji redka. Driske povezane z antibiotičnim zdravljenjem Širokospektralni antibiotiki lahko tako spremenijo črevesno floro, da omogočijo rast patogenih bakterij, med katerimi je najpogostejši povzročitelj Clostridium difficile. Bolezen je pogostejša med bolniki, ki so izčrpani zaradi drugih kroničnih bolezni. Preprečujemo jo s preudarno rabo antibiotikov. Stafilokokna zastrupitev s hrano Zastrupitev povzroči enterotoksin, ki ga tvori bakterija stafilokok, ki sicer povzroča gnojne kraste na koži. Značilen je nenaden začetek 2 do 6 ur po zaužitju hrane. Hkrati zboli več oseb, ki so jedle isto hrano. Bolniki običajno nimajo vročine, bruhajo na 15 do 30 minut, boli jih trebuh in glava. Blato je tekoče in brez primesi sluzi ali krvi. Bolezen lahko mine po nekaj urah, največ 24 do 48 urah. UKREPI OB POJAVU ČREVESNO NALEZLJIVIH BOLEZNI poostrimo higienski režim, če je potrebno obvestimo pristojno epidemiološko službo ZZV, spremljanje zdravstvenega stanja otrok in zaposlenih, da odkrijemo morebitne nove primere obolenja, bakteriološki pregled blata otrok in zaposlenih, temeljito čiščenje in dezinfekcija kuhinjskega bloka, temeljito čiščenje in dezinfekcija sanitarij in igralnice pravilno ravnanje s perilom ( plenice!). otroci, ki imajo drisko in bruhajo morajo ostati doma in naj ne hodijo v vrtec. Otrok se lahko ponovno vključi v kolektiv, ko je od zadnjega bruhanja ali odvajanja tekočega blata minilo vsaj 24 ur.
|
|
|
|