poliloni
|
Zaradi mojih pa jaz sploh ne bi zgubljala besed.... Preden sem spoznala svojega moža, se sploh nisem obremenjevala z velikostjo, pa čeprav imam majhne... Sedaj pa mi je grozno vsakič ko pomislim nanje, saj vem, da so mojemu možu všeč velikeee in kaj sedaj - najprej sem se v nulo sekirala, potem me je malo minilo, potem spet pomanjkanje samozavesti, kar je pri meni čudno :) V nosečnosti sem bila izredno zadovoljna saj so bile ravno prav velike (75 C), a kaj ko je šlo spet vse nazaj... Menim pa, da se ženske preveč obremenjujemo s tem - ko bodo vsi moški imeli velikane, bomo pa tudi me razmišljale o večjih, a ne? : ) Sem se pa ravno prejšnjič z eno prijateljico smejala ideji, da imajo tisti moški, ki so se dojili pri materah z velikim oprsjem sedaj ravno zato radi tako ogromne . Torej je to le njihova potlačena želja iz otroštva - Freud bi me bil gotovo vesel (razen, če ni tudi njegova mati obdarjena:) Ampak kaj bo pa z našim ta malim, ki je bil po flaški hranjen... : ) O.K. konec zafrkancije- menim, da je največji problem v medijski predstavitvi ženskega oprsja - saj moškim (čeprav pravijo, da jim je vseeno, jim večini ugajajo velike) izgleda, da še vedno ni jasno, da logično, da na slikah in na vseh zvezdah vse kar buhti, noben se pa ne vpraša kaj je potem ko dajo modrčke dol.... In pa logično, da imajo vse porno starlete veeeeliiikeee, saj zato dobijo službo - ponudbo za film, web site,... (ene se moramo pač izkazati pa s svojimi možgani :) Ja, priznam rada bi imela koš.C, a je nimam - lahko pa oblečem čudežne modrčke in se bodo vsi obračali za mano... A si bodo potem tudi moški začeli tlačiti nogavice v hlače? Torej....
|