Gina
|
Če si se ti zaljubila, že nisi bila srečna v zakonu. IN če že večkrat nisi bila srečna, tudi na dolgi rok ne bi bila. Oslarija, pogrevat nekaj, zaradi občutkov krivde. Kakšni občutki krivde le? Tebi mož ne daje tistega, kar ti rabiš, ti se pa krivo počutiš, zato ker ti daje nekaj drugega, kar tebi ni tako pomembno. Pa otroci....otroci so lahko srelni le, če imajo srečne starše. Pa si ti srečna? Vseeno je, ali živijo s staršema, ki se kregata - ali samo ne spoštujeta ali pa s sfrustrirano materjo, oboje je burek. Če živijo z vsakim staršem na svoj način, pa sta starpša srečna, je to še vedno boljše kot zgoraj omenjena varianta. Da bi se pa nekdo žtvoval za otroke, je pa totalna bedarija. Ker otrok čuti, da igraš žrtev. Ne more biti srečen. To nosi v življenju s sabo. No,vsaj jaz nosim to. Večno sem očitala fotru, zakaj je z nami, če ne spoštuje moje mame. Še danes imam probleme s tem. On pa je govoril, da zaradi otrok, da se je trudil. Lepo te prosim, kakšen nesmisel - sam ni vedel, kaj bi, je bil nezrel, potem je pa na otroke prenašal odgovornost. In tudi v hitrosti, s katero začneš zvezo, ni problem. Lahko čutiš, da je nekdo zate, ali pa ne. Nismo vsi ljudje razumske sorte. Veš včasih, točno veš, kaj bo ok in kaj ne, ne da bi moral prej leta in leta hoditi in leta in leta žalovati in prebolevati stvar. Ko ti kapne, ti kapne. Razumeš. Ampak problem je nekje drugje. Ti si nezrela. Pojma nimaš, kaj bi naredila. Pri sebi nisi razčistila, kaj bi sploh rada. Najboljše bi bilo, da bi te oba v rit sunila, da bi sebe malo ozavestila, pa pogruntala, kaj bi sploh rada. Prej pa ne boš nikjer srečna, ne če izbereš enega, niti če drugega. Zihr. Ampak ni vzrok v moških, ampak ker imaš napačne miselne vzorce.
|