|
Elfika -> RE: II pričakujemo v letu 2022 (21.3.2022 9:24:35)
|
Ja, leto in pol je trajalo. Najvec "sprememb" sem jaz pri sebi naredila, ko sva zacela delati na tem. Takrat sem bila cisto obsedena, da zdravo jem, nic sladkega, nic alkohola, nic kave... Bolj se je blizalo eno leto neuspeha, manj sem se s tem obremenjevala. Vsake toliko sem kaksen mesec ali dva delala ovulacijske teste, ta zadnji cikel jih nisem. Edino kar sem v teh zadnjih mesecih poskusila na novo je se krvomocnica. Pila sem jo tri cikle, ampak pred tem zadnjim. Dvomim, da je imelo to kaksen ucinek. Ce ima karkoli psiha s tem, bi lahko bilo dejansko, kot je napisala Jackie, malo je popustila obremenjenost saj sva zacela sprejemati in se psihicno pripravljat na to, da greva na umetno. Vem, da se bo cudno slisalo, ampak mene je najbolj psihicno razbremenil partnerjev spermiogram (rekli so nama, da je slabsi, ne pa katastrofalen). Jaz sem se namrec ves cas psihirala in sprasevala kaj mora bit z mano narobe in sebe "krivila", da ne uspe. Kljub temu, da sama se nisem imela preiskav, sem se potem nekak potolazila, da tud ce pri meni kaj najdejo, si bova breme delila. Pravega recepta za uspeh zagotovo ni, ocitno se mora res marsikaj poklopit, da uspe.Zdaj, ko je M dejansko zamujala, pa kar nisem upala delati testa, ker imam kar naprej take rahle krce in skozi obcutek, da se bo zdaj zdaj vlilo. Zato se tudi sedaj po testu prav ne morem cisto sprostit, ceprav vem, da nimam vpliva na to kar bo.Vsem, ki se borite naprej res od srca zelim, da se tudi pri vas vse poklopi in da cim prej docakate +.♥️
|
|
|
|