Ashaya
|
Ojla punce! Ne vem, če se me sploh še katera spomni  madjanca, za tebe vem, da smo skupaj čvekale 2015...no, pa da malo opišem svojo "zgodbo" od takrat..torej, s fantom sva se takrat trudila dobro leto, vmes sem bila na laparo in histero, nazadnje sva se odločila še počakati, ker sem dobila pripravništvo in želela počakati na službo ter opraviti vse obveznosti na faksu..No, nazadnje se je izkazalo, da nisva za skupaj..mene je nekaj podzavestno držalo nazaj, ampak sem mogla leto dni precej delati na sebi, da sem prišla pod svoje površje in priznala, da mi ni to to. Po več letih zveze sem imela občutek, da ga pravzaprav sploh ne poznam, sem pa bolje spoznala samo sebe. Počasi se je vse skupaj odvilo tako, da sem spoznala sedanjega fanta, s katerim sva skupaj od začetka letošnjega leta. Vse skupaj se nama že od začetka zveze dogaja precej hitro..po dolgih urah pogovorov in druženja, ki je izhajalo iz pristnega prijateljstva sva postopoma razvila zvezo, ki se samo še nadgrajuje..že po parih mesecih sva zaživela skupaj in moram reči, da mi je bistvo te zveze to, da se znava tudi skregati..vendar se znava nato o tem tudi pogovoriti (vsega tega prej nisem poznala, to, da se z bivšim nisva več kregala mi je bil alarm, da nekaj res ni več ok..bila sva samo še "vljudna" kot npr.dva cimra). No, da ne bom preveč dolgovezila...marsikdo morda tega ne razume, saj sva navzven nekoliko neobičajen par (jaz sem kar malce večja od njega), vendar midva čutiva, da sva sorodni dusi in naju to sploh ne moti (se opravicujem za poeticnost, ampak ne znam tega drugace opisat ). Prvič se ne oziram več na mnenja drugih (predvsem tistih, ki te nenazadnje še najmanj poznajo). Pa je nanesel pogovor tudi na otroke...bolj prepričana, da si ga zares želiva, ne bi mogla biti in tako sem septembra prekinila s tabletkami, o katerih že na splošno itak nimam preveč dobrega mnenja. Menila sem, da bo verjetno nekaj časa trajalo, da se prime glede na pretekle izkušnje in mojo anamnezo. Tako sem se enostavno prepustila in uživala z njim v  kadar nama je pač zapasalo. Bilo mi je glavno samo to, da se medtem imava fino, na ostalo sem kar malce pozabila. Po prvi "pravi"  pa sedaj druge, ki bi morala biti nekje v teh dneh, ni bilo. Nek čuden občutek mi je rekel, naj naredim test, čeprav se mi je zdelo, da se telo pripravlja na . Edina stvar, ki je tokrat ni bilo od nikoder, je migrena, ki pride vsak mesec točno dan pred tečko. Vse ostale stvari sem pripisovala prehladu, ki je ostal po gripi, ki sem jo imela pred dobrim tednom. Skratka, včeraj sta first sign in nato še digitalni clear blue pokazala  !! Najprej šok prvih par minutk, nato pa noro veselje obeh!! Sedaj komaj čakava 1.pregled, ki bo šele konec tega meseca, do takrat pa naj ne ni povedala niti staršem..tako naju razganja, da ne vem če bova zdržala.. Hotela sem samo povedati, da ne obupajte, očitno je včasih res psiha tista, ki blokira marsikaj Ko pomislim za nazaj, sem se pri bivšem res osredotočala samo na to, da si noro želim otroka, nisem pa bila prepričana, če je med nama še to to (priznam, da je malce vplivala tudi družba kolegic, ki so vse v roku leta in pol zanosile, da je prijelo tudi mene). Zdaj točno vem, s kom želim biti do konca življenja, da želiva otroka oba, ne zaradi drugih ampak izključno zaradi naju samih, pa je uspelo skoraj takoj. Zdaj pa samo upamo na najboljše, da se vse izteče tako, kot se mora. Se opravičujem, če sem bila predolga, enostavno mogla sem nekam izlit vse skupaj, ker me bo pobralo od želje, da povem vsaj staršem Napisala pa sem tudi zato, da dam kateri še kaj upanja, da nič ni nemogoče ne glede na diagnoze, ki vam jih postavijo (meni so odkrili endometriozo, dali so mi max 2 leti, da mogoče zanosim). Zdaj pa držim pestke še za ostale, pa upam, da bomo počvekale v naslednjih mesecih!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
vem kako ti je 
