|
RH82 -> RE: Marčevke 2017 (28.1.2017 13:05:06)
|
Uh, tale teden je bil meni tudi naporen, se je nabrala preveč stvari in ni bilo časa za klepet na internetu. Da dopolnim, kar sem zamudila debate.
O zaščiti bova midva po rojstvu spet lepo na kondomih. Jih že ves čas uporabljava in moj ne komplicira. Je pa res, da ni tiste ''romantike'', ker se mora vmes mal ustavit in ''oblečt''. Se pa oba strinjava, da ne bi šla na hormonsko kontracepcijo. S kondomi v več kot 12 letih nisva imela slabih izkušenj, počil nama je samo 2x, kar je sicer bila panika, ampak je šlo. Za hormone bi se jaz odločila, če bi imela še kakšne pridružene težave, kjer se uporablja hormonska terapija, tako pa sem bp - šibke in redne M, nobenih bolečin itd. in se mi ne zdi smiselno.
Ker malo zaostajam za drugimi, bom šele danes začela počasne priprave. Popoldne gremo iskat lupinico in ta mala oblačila, potem pa bom začela s pregledovanjem in praznenjem predalov v otroški sobi. Če bo treba, bom pa sproti kaj dokupila. Se mi zdi, da imava oblačil kar dovolj, čeprav bolj modrih barv kot roza. Bo punčka vsaj pasala k modremu vozičku. [sm=smiley36.gif]
Od opreme imam namen ta vikend kar prek spleta naročit posteljo, jogi in nekaj posteljnine iz Ikee pri teh slovenskih prevozih. Jo ima že prvi od tam in smo zadovoljni. Sem sicer mislila,d a bi šla sama, samo mi je Celovec najbližji, mi pa ni za it čez Ljubelj v zimskih pogojih, na Karavanke je pa tudi preveč ovinka. V Zagrebu in Italiji so pa cene teh izdelkov še višje in če bi že imela koga, da bi šel z mano (za dvigovat škatle), bi šla do Zagreba. Tako bom pa prišparala malo na prevozu pa verjetno več v denarnici, ko ne bom kupila ostale ''šare'', ki me vedno zamika v Ikei. Poleti bomo pa tako ali tako morali kaj iti, da se bo otroška soba dokončno uredila.
Jutri dopolnem 30. teden in se imam namen slikati, tako kot sem se pri prvem, da imam malo za spomin. Bi pa rada še sinčka dala zraven, samo se mi zdi, da bo to že težje, ker moj nima toliko filing za fotkat oz. me ne razume, kaj bi jaz rada od teh slikic. Za zdaj mi je važno samo, da ujamem trebuh v spomin, ker ne nameravam več biti tako okrogla. [sm=smiley36.gif]
Včeraj sem bila doma in me je mama spet spravila v slabo voljo zaradi velikosti trebuha. Je vsaj nehala spraševat, če res nimam več kot enega notri [sm=zmeden.gif]), se ji je pa včeraj zazdelo, da imam kar naenkrat ogromen trebuh, odkar me je videla zadnjič (to je bilo v torek ta teden). Imam 10 kg plusa, še vedno lepo nosim navadno zimsko bundo, ki jo enako lahko zapnem kot v začetku decembra in nimam občutka, da bi imela toliko večji trebuh. Me pa včasih kar napsihirajo te izjave. Sploh včeraj mi je rekla, da pri prvem pa nisem bila tako okrogla in da se nisem toliko zredila. Pri prvem sem pa poslušala, kako sem predebela (sem pridobila takrat 10 kg plusa, pa imela sem 6 kg več kot zdaj v začetku N, sem pa ves čas lahko nosila navadne kavbojke). Se vidi, da je ona obremenjena s svojo postavo (je res predebela) in me zdaj ves čas opozarja, da naj ne jem in da naj pazim, da se ne bom tako raztegnila, kot se je ona v drugi nosečnosti (kjer je praktično šla iz ene v drugo in je razlike malo manj kot 15 mesecev med dvema bilo). Se moram kar truditi, da mi ne pride preblizu, ker me ful motijo komentarji o velikosti trebuha in teži - konec koncev je notri otrok in trebuh mora biti okrogel. Uh...
Glede obiskov je meni prav, da so omejeni na ožjo družino, bi si pa za Lj želela, da lahko namesto očeta pride kdo drug. Moj ima tako delo, da je ravno popoldne v času obiskov ful zaseden in je že pri prvem prišel vedno le za kake pol ure, pa še to je 2x potem moral v lekarno po nastavke za bradavice (po nepotrebnem) in ga praktično nisem videla. Zdaj ima še slabši urnik in če rodim med tednom, lahko kar pozabim na obiske. Bi mi pa pasalo, da bi kdo prišel do mene vsaj za nekaj minut (npr. sestra ali prijateljica). Mi je pa jasno, da ne pridejo ''bolniki''. Tudi prijateljica me je pred par tedni vabila v pediatrično na kratek obisk, ko je bila tam, pa sem jo zavrnila, ker je bil ta mali prehlajen. Jaz sem sicer zdrava, pa prijateljice nisem videla že 2 meseca (in bi jo rada kmalu), ampak mi ni bilo za it, da ne bi kaj prinesla na njenega novorojenčka. V Kranju vem, da so lahko obiski tudi iz družine, ker sem lahko obiskala sestro, ko je rodila. Pa itak, ko nas je imela dovolj, je sama rekla, da gremo. Smo se pa ujeli skoraj vsi hkrati tam.
Za porod pa še nisem razmišljala, bi pa morala na kakšno predavanje o anesteziji. Pri prvem sem imela Ultivo in mi je bilo ok. Bolečine so bile še zmeraj možne, samo sem bila kar fino v oblačkih in sem zdržala. Maska je bila meni kr neki, nič protibolečinskega. Bi zdaj kar isto imela. EA pa se ne bi odločila, mi nekako se ne sliši dobro špikanje v hrbet in da bi potem morala biti ves čas na boku. Spomnem se, da so mene kar precej iz enega na drug bok preobračali in da me je na koncu vse bolelo v kolkih. Imam kolk bolj koščen in (pre)malo obložen, da bi bilo udobno tako ležati na trdi podlagi. PRiznam, da sem veliko o protibolečinski pozabila in da sploh še nisem nič guglala na to temo, kdaj ej kakšno predavanje. Si bom morala vzeti čas še za to.
NAslednji teden imam pregled. Me zanima, če bo spet UZ delala. Sem prejšnji teden slišala zgodbo o nosečnici, ki bo morala splaviti v 31. tednu, ker so na samoplačniškem 3d ugotovili hudo srčno napako in da naj ne bi bejbi žvivel dlje kot 1 dan. Me je kar fino stisnilo. Si ne želim takega scenarija. Nisem pa imela namena iti na kak dodaten UZ drugam, če že, bi rada pri isti G to opravila, ker se mi zdi fino, da spremlja ista oseba na istem aparatu. UZ je itak ful subjektiven za ''brati'' slike.
Sicer se pa počutim fino, mi je uspelo ta teden biti vsak dan v službi že malo pred sedmo zjutraj, sem sicer tudi zajtrk pojedla v pisarni in upam, da izkoristim to še naslednji teden. Mi namreč paše delo v tišini, ko ni nikogar v pisarni (nas je 5 notri) in ker sem ''ta stara'' me precej motijo z vprašanji o razni pomoči, nasvetih itd. in čas hitro mine. Si ne morem več privoščiti dolgih popoldnevom v pisarni, pa priznam, da jih pogrešam. Tako moram pa zdaj, ko imam gnečo, izkoristiti jutra.
Punčka je še zmeraj lepo aktivna. Mehur pusti pri miru, kar pomeni, da spet spim lepo celo noč. [sm=bravo.gif] Je pa kar aktivna, čez dan malo manj, ker jaz toliko bolj okrog skačem, zvečer si pa kar da duška. Sem opazila valovanje trebuha oz. bolj utripanje, sploh po kosilu. Si pa ne predstavljam, če je to kolcanje. Pri prvem tega nisem nikoli opazila, tudi gibi so bili manj očitni in manj močni. Sumim, da je prvi ležal bolj zadaj in visoko, ta pa je nekje bolj spredaj in na sredini. Pri prvem me je ful matrala kislina, zdaj skoraj nič.
Ime imava napol izbrano. Moj še vedno pravi, da se bo spomnil kaj boljšega, ampak ni nič od tega. Sice rje še nekaj časa, pa vseeno. Imam pa namen, da bi v februarju imela vse pripravljeno doma in da si potem marca vzamem čas zase, za počitek in hobije, ki bodo potem malo stali, ko bo punčka doma. Upam, da mi uspe. [sm=smiley36.gif]
|
|
|
|