diamantina
|
Ta porod ja ... mene je strah, pa sem že bila dvakrat.
Čim dalj ostanite na nogah, dihajte umirjeno, imejte v glavi, da ste z vsakim popadkom bliže koncu, med popadki ne mislite na strah, ampak na nekaj čisto drugega (midva sva se pogovarjala o strojih nekaj, kr neki, pa mi je bilo lih fajn, da med tisto pavzo nisem mislila, da v bistvu rojevam), med popadki res nič ne boli, vsaj mene ni, tako da imejte vedno v glavi, da predihate popadek, po njem je veliko lažje. Bolj kot so na gosto, bolj se odpirate.
Res edini recept je, da se umirite, da se poskušate čim bolj sprostiti in da bolečine ne jemljete kot sovražno, ampak kot dobro, pa da ste lahko čim dalj pokonci, ker tisto ležanje upočasni potem poroda. AJa, če bo kateri pomagalo, ene pravijo, da jih sprošča glasba. Meni je v prvo zelo koristila, pa ne neka meditativna, čim bolj živahna in vesela.
Jaz imam sicer plan B, EA, ampak bom poskusila brez vsega, tudi če se bo le dalo, bom šla pozno v porodnišnico.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Spoznaš pa to počasi, ko vidiš, da na določene stvari pač ne moreš vplivati. 
(nosečnosti); št. 
(otrok, ki jih že imamo); spol 
