Amour
|
IZVIRNO SPOROČILO: Damuš
Punce, dejte mi neki povedat.
Glede na to, da vse načrtujemo nosečnost... Kako se obnašate od O do menstruacije, ko še ne veste, a bo  al ne? Se izogibate težkim bremen, ne delate kakšnih vaj za trebuh itd.)?
Mene je včeraj mož kregal, ker sem delala ene take telovadne vaje, ki so v nosečnosti odsvetovane - kao pazi se, dokler ne veš kako in kaj. Meni se pa to zdi rahlo pretirano, da se bom pa zdaj vsak mesec 14 dni pazila "za vsak slučaj".
Jaz sem ves čas, ko sva delala na otročku, živela povsem normalno. Saj enkrat sem o tem že pisala. Hodila ven, spila pivo ali dve, kozarec vina ali dva, pojedla rare steak, jedla sushi, normalno migala kot prej, skratka, nisem spreminjala rutine. Nisem videla smisla, ker nisem hotela, da misel na zanositev in otročka postane totalen pritisk name in na naju kot par. Mislim, da vse, ki delamo na otročku, še hitreje zapademo v to obsesijo, če svoje življenje v večji meri podredimo pritisku zanositve.
Moj dragi zdaj, ko sem noseča, totalno pazi name, ni pa noben od naju prej, preden sem zanosila, delal iz možnosti nobene drame :)
Midva sva šla sicer ravno tisti vikend, ko je tole najino dete v pričakovanju, nastalo (nastalo je par dni prej), na Pivo&Burger fest, spila sem kako pivo več, kot bi bilo primerno za nosečko, pojedla kak slabše pečen burger, sedela na mrzlih tleh in se na splošno zabavala. Naslednji dan sva šla na pohod v en hrib po enih brezpotjih (kjer bi se komot zvrnila kot sem dolga in široka), prav nič pametno, ker sva ravno naredila test in se je pokazala zeeeeeeeeelo šibka črtica na First Signu, drugega pa nisva imela nič doma in sva pač dopuščala, da sem noseča.
Ma, smo preživeli. Tisti zarodek, ki mu je namenjeno, preživi, tisti, ki mu ni, žal ne bo :( ... tako je bilo v kameni dobi, pa v srednjem veku, pa med vsemi vojnami in je tudi danes ...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
ko cel dan delaš, zvečer pa tamali ne zaspijo do 11h 
. Pol ko maš enkrat otroke ne gre več tko, da bi kar vsak dan mel energijo za to, vsaj ko so tok majhni ne 
. 
zdaj sem že ok, sem se nekako pomirila s tem, da je tako pač moralo biti in je že narava poskrbela, da se je tako zgodilo. Pri vsem skupaj sem hvaležna, da se je že moglo tako zgoditi, da se je zgodilo tako zgodaj, ker si ne predstavljam kako bi bilo kasneje, ko bi že videla plodek in srček. Zdaj moram vsaj eno menstruacijo počakati, da si maternica malo opomore in potem lahko poskusiva znova. Saj me je kar malo strah spet it v to, ampak želja po otroku je še vedno in mislim, da bomo poskusili znova. Bom pa zdaj, če uspe, verjetno vseh devet mesecev na trnih 
. Ampak ja, saj razumem, včasih si pač crknjen do fundamenta in se ti še živeti ne ljubi. 
ali še vedno samo eno
