RE: A se spomnite one teme o nasilju? (Polna verzija)

Forum >> [Skupnost RR] >> Čvekanje ... v tri dni ...



Sporočilo


liliana -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (31.1.2016 23:28:06)

Patrino od tebe ne pričakujem nič......razen pusti bla bla.....

Kot starša je moja vloga v šoli omejena.......zaupam pač sistemu in se. ne vmešujem v delo stroke.....do neke meje celo razumem, da učitelji otrokom govorijo, da naj doma ne povedo vsega, kar se v šoli dogaja......ker dokler imamo večino takih staršev, da hodijo učiteljici solit pamet, da vejice pa res še pri spisu ne sme upoštevati.....tako dolgo se mi tako svetovanje zdi celo logično,.....ker starše smo spustili preveč v šolo.....

Jaz sem šolo obvestila,....ker problema po moje niso ustrezno rešili, sem ukrepala sama......za zdaj je rešeno......če se bo pa spet pojavil isti problem, pa bom šla direkt do ravnatelja in vprtičo njega obvestila policijo in csd......

P.s. komot pa bi javno lahko posredovala na RR kontakt, telefon in naslov višje inštance, da bi se neuki starši v bodoče vedeli obrniti kam.....in namesto, da žališ, bi lahko napisala pregledno in jasno, za tiste, ki bodo kdaj po netu iskali tovrstne informacije, kam in koga naj obvestijo, ko učitelj in ravnatelj odpovesta......ker starši smo lahko v takem primeru tudi zmedeni, ker v ničelni toleranci do nasilja, ne vemo točno za mejo med otroškim garbanjem (katerega si se kot otrok posluževal tudi ti) in nasiljem.....zato kot predstavnica stroke ne lajaj vv luno tja v tri dni, ampak bodi konkretna......




petea -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (1.2.2016 9:50:25)

http://www.zurnal24.si/medvrstnisko-nasilje-v-soli-vzgoja-agresivnost-pri-mladih-darja-barboric-vesel-clanek-264331

nekaj citatov:

Obstaja birokratski protokol, ki pa na reševanje problema tukaj in sedaj ne vpliva veliko. Dejansko so učitelji na šolah ostali brez pametnih možnosti, kako odreagirati. Samo pogovarjati se s takim otrokom ne pomaga. Logičen ukrep bi bil, da takega otroka za nekaj časa izločiš iz situacije. Morda to njemu tisti trenutek ne bi pomagalo, a bi bilo vsaj jasno, kakšni so minimalni pogoji sodelovanja v šolski skupnosti. Pomagalo bi mogoče tudi preostalim v razredu, da dobijo jasno potrditev, kaj je prav in kaj ni, da so oni ravnali družbeno pravilno ter so za to nagrajeni, ostanejo v razredu.

Otroci, ki se znajdejo v vlogi žrtve nasilja, ponavadi najprej odreagirajo tako, kot jih učimo. Najprej rečejo: "Pusti me pri miru. Nočem tega. Nehaj to delati." A agresor tega pogosto ne sliši ali noče upoštevati, zato žrtvi ostane izredno malo izbir. Lahko se umakne, tudi beži, udari nazaj ali pa najde okoli sebe še dva ali tri prijateljčke, da bodo skupaj močnejši.

Kadar otroke učimo predvsem verbalnega reagiranja in kljub temu, da ne deluje, vztrajamo le pri tem načinu, lahko to le poglablja bolečino v otroku. Očitno se na tak način, kot smo ga učili, ne more zaščititi. Tako otrok na nek način ostaja strašno sam in nemočen. Je ustrahovan ali tepen, hkrati pa ima še zavedanje, da ni zmožen urediti stvari tako, kot so ga odrasli, ki jim zaupa (starši, učitelji) učili. V takšni situaciji nekateri otroci uspejo dobiti zaveznike med vrstniki, reagiranje na nasilno, ogrožujoče vedenje drugega postane bolj praktično in manj verbalno, pogosto se stvari nekako uredijo. Kredibilnost odraslih v otrokovih očeh pa je močno omajana, kot npr.: "Ko me Maks udari, mami vedno reče, da naj mu povem, da tega nočem. Ko to rečem Maksu, se mi samo smeji in me spet udari. Sem to povedal mami, pa ne razume, samo reče, da naj mu spet povem, Mene pa boli in me je strah. Pa rečejo, da ni prav, da me Maks tepe. Nazaj udarit ga pa ne smem." S tem otroke učimo predvsem nemoči.

Težava ni toliko v žrtvi, težava je v agresorju. Mi se veliko ukvarjamo z žrtvami, jim dajemo razna navodila in bolj malo z agresorjem. Včasih se zgodi celo to, da otrokom, ki so se branili in odreagirali, dajemo vzgojne ukrepe, izvorna težava pa je bila recimo v tem, da jim je nekdo uro za uro mazal torbo z medom, jih špikal v hrbet s svinčnikom ali jim vsak dan znova skrival copate. Otroci povedo, da jim to ni všeč, gredo do odraslega, ki sicer reagira, potrdi pričakovanje ogroženih otrok, reče agresorju, nasilnežu, da naj preneha, a ta s svojim početjem nadaljuje. Tu je težava, vsi otroci ne reagirajo na verbalno usmerjanje, da se jim lepo reče, kaj pričakujemo od njih in oni bodo to naredili. Če smo iskreni, tudi mnogi odrasli ne. Mnogi ljudje delujejo na način, "delal bom kakor mi odgovarja. Če komu ni prav, pa naj mi prepreči." Takšnega delovanja ne bomo preprečili s tem, da rečemo, da se nam ne zdi prav, da tega nočemo. Prehitra vožnja, neplačevanje davkov, posilstva,... Nekako nam je jasno, da je potrebno storiti nekaj več, vzpostaviti močnejšo sankcijo, kot le verbalno opozorilo. Tako je tudi v šoli. Tudi otroci so ljudje.

Šola hitrih delujočih rešitev nima niti v primeru ogrožanja drugih otrok, če npr. pri športu teče v drugo smer kot naj bi in se zaletava v druge ali meče košarkaško žogo drugim v glavo namesto na koš. Kot družba smo postavili stvari tako, da obstaja nična stopnja tolerance do nasilja pri žrtvi, ki se brani, hkrati pa pogosto zaradi odsotnosti reagiranj dopuščamo nasilje pri agresorju.

Otrok potrebuje povratno informacijo, ki je več kot samo pogovor. Ki je tudi delovanje, akcija, nekaj, kar se zgodi.




RIJA* -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (1.2.2016 9:56:56)

sem brala, ja....





RIJA* -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (1.2.2016 9:59:15)


IZVIRNO SPOROČILO: patrino


Zato ste vi tam.



točno to. jaz bom za mojega vedno tam. če ne bo šlo z lepa, bo pa z grda.




ronja -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (1.2.2016 13:54:18)

Patrino, moj mali je že v vrtcu in ne boš verjela, še nobena vzg. se ni pritpožila čezenj. Zanimivo, ne? Se slišiva čez par let, komot. Glede tega me pa res ni strah:D.

Gre za to, da moraš otroku dat možnost, da se brani, če ga učitelji ne branijo. Ne pa da čaka, da bo drugi nehal in gre potem do učiteljice. Večina normalnih učiteljic isto pove, da se branijo lahko, ne pa izzivat in ne nadaljuj pretepa in povej, zakaj se je šlo.

Drugega žal ne morem, ker vanj nisem ne jaz ne moje dete osebno vpletena.
Zakaj se ti že potem zdi, da je to na naši šoli moj problem?:D Aja, ker ne gre zate - če je na vaši šoli problem, pa ni tvoj otrok udeležen, to ni tvoj problem, če je na naši, pa ni moj otrok udeležen, je moj problem:D. Zelo zanimiva logika:D.

Otroci povedo, da jim to ni všeč, gredo do odraslega, ki sicer reagira, potrdi pričakovanje ogroženih otrok, reče agresorju, nasilnežu, da naj preneha, a ta s svojim početjem nadaljuje. Tu je težava, vsi otroci ne reagirajo na verbalno usmerjanje, da se jim lepo reče, kaj pričakujemo od njih in oni bodo to naredili. Če smo iskreni, tudi mnogi odrasli ne.

Podpis.




patrino -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (1.2.2016 15:31:47)

Včasih se zgodi celo to, da otrokom, ki so se branili in odreagirali, dajemo vzgojne ukrepe, izvorna težava pa je bila recimo v tem, da jim je nekdo uro za uro mazal torbo z medom, jih špikal v hrbet s svinčnikom ali jim vsak dan znova skrival copate.

Dober članek. Pove nam, da imamo vsak po svoje prav in da je dandanašnji biti osnovnošolec veliko težje kot je bilo včasih . Zaradi različnih vzrokov. Med drugimi piše tudi o tem, kar sem sama parkrat povedala. Da je otrok, ki ga nekdo fizično masira in psihira par mesecev, v primeru, da udari nazaj ( se po temtakem brani kakor mu je bilo svetovano s strani staršev ali pa se odzove impulzivno) kaznovan. Prej pa nasilnežu kazni nihče ni izrekel.
Osebno sem mnenja, da imajo izobraževalne institucije in strokovni delavci v njih vseeno dovolj orodij in prijemov, s katerimi bi lahko medvrstniško nasilje vsaj precej omilili, če ne v večini odstranili. Če ne bi imeli ničesar " za v roke prijet", ne bi mogli kaznovat tistih, ki se fizično branijo. Pa jih. Pogosto. Zato sem sama tako proti temu, ker otrok rad stopi iz dežja pod kap oz. si z vrnitvijo ene okrog kepe naredi slabo uslugo.

Najlažje je reči, da sistem ne deluje. Otroci pa so v težavah vsakodnevno. Sami si več kot očitno ne bodo mogli pomagati, če vsi odrasli dvigujejo roke in se izgovarjajo. Ali pa prelagajo breme na otroška , šibka ramena.




patrino -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (1.2.2016 15:33:23)


IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*


IZVIRNO SPOROČILO: patrino


Zato ste vi tam.



točno to. jaz bom za mojega vedno tam. če ne bo šlo z lepa, bo pa z grda.


Po moje je prav tako Rija. Samo bodi tam tako kot starš in ne podivjan jamski človek. Pomeni se in rešuj problem z odraslimi osebami. Tako boš res tam za svojega otroka.




patrino -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (1.2.2016 16:01:34)


IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Patrino, moj mali je že v vrtcu in ne boš verjela, še nobena vzg. se ni pritpožila čezenj. Zanimivo, ne? Se slišiva čez par let, komot. Glede tega me pa res ni strah:D.

Gre za to, da moraš otroku dat možnost, da se brani, če ga učitelji ne branijo. Ne pa da čaka, da bo drugi nehal in gre potem do učiteljice. Večina normalnih učiteljic isto pove, da se branijo lahko, ne pa izzivat in ne nadaljuj pretepa in povej, zakaj se je šlo.

Drugega žal ne morem, ker vanj nisem ne jaz ne moje dete osebno vpletena.
Zakaj se ti že potem zdi, da je to na naši šoli moj problem?:D Aja, ker ne gre zate - če je na vaši šoli problem, pa ni tvoj otrok udeležen, to ni tvoj problem, če je na naši, pa ni moj otrok udeležen, je moj problem:D. Zelo zanimiva logika:D.

Otroci povedo, da jim to ni všeč, gredo do odraslega, ki sicer reagira, potrdi pričakovanje ogroženih otrok, reče agresorju, nasilnežu, da naj preneha, a ta s svojim početjem nadaljuje. Tu je težava, vsi otroci ne reagirajo na verbalno usmerjanje, da se jim lepo reče, kaj pričakujemo od njih in oni bodo to naredili. Če smo iskreni, tudi mnogi odrasli ne.

Podpis.


Če se bi začeli pritoževati nad njim že v vrtcu, bi bil pa že res kritičen primer.Pa saj mogoče se že, pa ne razbereš tega. V vrtcu radi te zadeve bolj kot ne nakažejo, jih namignejo, zavijejo v smešne ankedote. Kaj češ otroci so še majhni in marsikdo težko označi malega triletnika za nasilneža oz. bodočega konfliktneža. Glede prihodnosti pa jaz na tvojem mestu ne bi bila tako hvalisava in gotova. Nikoli se ne ve. Moje osebne izkušnje mi pravijo, da se bo čez par let zanimivo s teboj pogovarjati o tem, samo ne vem, če se boš ti hotela. Saj veš v stilu- ko ni kaj za hvalit je bolje govoriti o čem drugem.
Glede moje vpletenosti v zadevo v Prekmurju ali kje je sploh že.S tem osebno nimam nič. Ne tako in ne drugače. O tem mimogrede debatiram tule gor in to je tudi vse. Tako kot to tudi ti počneš in kot mi je znano tudi nisi nič korenitega naredila na tem omenjenem problemu.
Ti pa si glede vašega problema v drugačni poziciji, ker si se spustila v prenašanje marn na šoli kjer se vaš problem dogaja in z ljudmi, ki so bili vpleteni v zadevo. Se prostovoljno vpletla zraven, obsojala, kritizirala, ko pa je bilo treba narediti naslednji korak, ker si bila pač zaradi tega vpletena , pa nisi več imela časa. Oz. si kar na hitro spoznala, da problem sploh ni tvoj. Vidiš razliko med tabo in mano?





liliana -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (1.2.2016 18:43:27)


IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Dober članek. Pove nam, da imamo vsak po svoje prav in da je dandanašnji biti osnovnošolec veliko težje kot je bilo včasih . Zaradi različnih vzrokov. Med drugimi piše tudi o tem, kar sem sama parkrat povedala. Da je otrok, ki ga nekdo fizično masira in psihira par mesecev, v primeru, da udari nazaj ( se po temtakem brani kakor mu je bilo svetovano s strani staršev ali pa se odzove impulzivno) kaznovan. Prej pa nasilnežu kazni nihče ni izrekel.
Osebno sem mnenja, da imajo izobraževalne institucije in strokovni delavci v njih vseeno dovolj orodij in prijemov, s katerimi bi lahko medvrstniško nasilje vsaj precej omilili, če ne v večini odstranili. Če ne bi imeli ničesar " za v roke prijet", ne bi mogli kaznovat tistih, ki se fizično branijo. Pa jih. Pogosto. Zato sem sama tako proti temu, ker otrok rad stopi iz dežja pod kap oz. si z vrnitvijo ene okrog kepe naredi slabo uslugo.

Najlažje je reči, da sistem ne deluje. Otroci pa so v težavah vsakodnevno. Sami si več kot očitno ne bodo mogli pomagati, če vsi odrasli dvigujejo roke in se izgovarjajo. Ali pa prelagajo breme na otroška , šibka ramena.


Ova v članku ni takega mnenja......

In v članku je tudi to:

Vzpostavili smo nično stopnjo do nasilja, ki ga zahtevamo predvsem od žrtve, ne pa nujno od agresorja. Moja ocena je, da imamo zaradi tega precej težav v institucijah, pa tudi v družinah. Vsekakor je mogoče, da je bil tisti, ki je na koncu udaril, tudi tisti, ki je udarec prepoznal kot zadnjo obrambo pred nasiljem, lahko tudi psihičnim. Za pravično reagiranje moramo videti in biti pripravljeni sprejeti širšo zgodbo različnih odnosov.

Če postavimo pravila, da majhen otrok ne sme udariti, ko se brani, če mu odzvamemo možnost, da naredi po svoje in velikokrat je prav, da mu odvzamemo to možnost, moramo pa biti mi zraven, da ga zaščitimo.


In vedno starša in učitelja ni pri otroku, da ga zaščiti........




Stanislava_ -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (1.2.2016 18:58:59)


IZVIRNO SPOROČILO: liliana

P.s. komot pa bi javno lahko posredovala na RR kontakt, telefon in naslov višje inštance, da bi se neuki starši v bodoče vedeli obrniti kam.....in namesto, da žališ, bi lahko napisala pregledno in jasno, za tiste, ki bodo kdaj po netu iskali tovrstne informacije, kam in koga naj obvestijo, ko učitelj in ravnatelj odpovesta......ker starši smo lahko v takem primeru tudi zmedeni, ker v ničelni toleranci do nasilja, ne vemo točno za mejo med otroškim garbanjem (katerega si se kot otrok posluževal tudi ti) in nasiljem.....zato kot predstavnica stroke ne lajaj vv luno tja v tri dni, ampak bodi konkretna......


Pa saj veš.
Najprej gresta v šolo skupaj z možem. Če ne gre pri učiteljici, gresta do ravnatelja.
Če ste malo bolj socialni, se pogovorite še s katerim od staršev.

Če na lep način ne gre, prijava na pristojni center za socialno delo in policijo.




liliana -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (1.2.2016 19:50:10)


IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_


IZVIRNO SPOROČILO: liliana

P.s. komot pa bi javno lahko posredovala na RR kontakt, telefon in naslov višje inštance, da bi se neuki starši v bodoče vedeli obrniti kam.....in namesto, da žališ, bi lahko napisala pregledno in jasno, za tiste, ki bodo kdaj po netu iskali tovrstne informacije, kam in koga naj obvestijo, ko učitelj in ravnatelj odpovesta......ker starši smo lahko v takem primeru tudi zmedeni, ker v ničelni toleranci do nasilja, ne vemo točno za mejo med otroškim garbanjem (katerega si se kot otrok posluževal tudi ti) in nasiljem.....zato kot predstavnica stroke ne lajaj vv luno tja v tri dni, ampak bodi konkretna......


Pa saj veš.
Najprej gresta v šolo skupaj z možem. Če ne gre pri učiteljici, gresta do ravnatelja.
Če ste malo bolj socialni, se pogovorite še s katerim od staršev.

Če na lep način ne gre, prijava na pristojni center za socialno delo in policijo.


Patrino policije in CSDja ni omenjala.....ona je omenjala zgolj "višje inštance", ministrstvo.......policijo in CSD je zelo zadržano omenila šele takrat, ko je bila izzvana....

In ne gre se zame.....govorimo o temi, o kateri starši iščejo/mo podatke po netu, ko se s tem soočimo, ker na šolah kakih informacij ne dobimo.......in ljudje berejo, kar se tu napiše.....pa je mogoče fajn, če strokovna delavka, ki se tako spozna na dotično problematiko napiše jasno, kako to gre.....v enem postu, brez žalitev in provokacij......kako je s postopkom pri medvsrstniškem nasilju, kako se ga naj starši lotijo......

E, vidiš.....s katerim od staršem se pa več starši ne bi smeli pogovarjati.....ker to je bale delo šolske strokovne službe v katero se starši ne smemo vmešavati.....in če se pogovarjaš s katerim od staršev, patrino pravi, da širiš govorice "baba čula, baba rekla".......s staršem nasilnega otroka pa le šolska strokovna služba lahko rešuje problem, ti kot starš ne smeš......

Zadeve niso tako enostavne, kot jih poskušata ti in patrino predstaviti,......ki poznata le teorijo........




patrino -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (1.2.2016 21:05:41)

Lili, mislim, da mi ni treba vedno znova poudarjati, da ne poznam le teorije. In ravno zaradi tega, ker sem kar dosti stvari že videla, me jezi, ker na eni strani starši na drugi strani strokovni delavci strelajo kozle. Vmes pa trpijo otroci. Ponavadi zaradi obeh. Eni ( strokovni delavci itd)so velikokrat krivi, ker se delajo slepe in nemočne, čeprav niso ne eno ne drugo, drugi ( starši)rinejo z glavo skozi zid oz. rešujejo probleme na nepravem koncu in na sfaljen načinin ter naredijo še večji kažin.
Ti bi rada, da ti izdam recept oz. lepo po alinejah napišem, kam naj se starši obrnejo, če so v težavah. Že parkrat sem ti. Vendar enotnega načina in recepta ni. Vsak problem je zgodba zase. Zavedati se je le treba, da obračunavanje z otroki po hodnikih in igriščih ni prava pot, prav tako ponavadi nič dobrega ne narediš za otroka, če ga spodbujaš, naj se brani s pestmi. V veliki meri prav zaradi tega, ker iz tega ponavadi nastane pretep in je najbolj kaznovan tisti, ki se brani. To sem povedala že prej in tudi avtorica članka je to omenila.
To, da zaposleni v šolah nimajo pravih pooblastil in orodij za delanje reda, se največkrat sliši. In tu se ne strinjam ravno z avtorico članka. Najbolje se je izgovarjati. Težje je kaj narediti. Če bi bilo red v razredu res tako težko vzdrževati, bi imele disciplinske težave vse učiteljice in učitelji. Tako pa je opaziti vedno ene in iste probleme , pri vedno enih in istih učiteljih. Če so pravila , so pravila za vse. Toda eni imajo voljo, znanje in moralni čut, da nekaj naredijo v tej smeri, drugi se apatično prepustijo in tako ali drugače pregurajo šolsko leto. Leto za letom.
Policija in csd...Vsi vemo, da se lahko obrneš nanje. To ni posebej potrebno poudarjati. Če en neizobražen revež ve, da mora na csd po hrano in cunje ali pa en pijanček, ki se stepe s sosedom ve, da mora poklicati policijo, vsak starš tudi ve, da se lahko obrne na ti dve instituciji. Pri meni sta ti dve možnosti nekako bolj ob strani oz. ne vem , če bi se odločila zanje, če bi se znašla pred problemom v šoli. Po mojih izkušnjah se z vpletanjem Csd- ja zadeva nemalokrat še bolj zaplete in zaradi njihovih togih zakonov oz. postopkov, ne morem reči, da so se v mojih očeh pogosto izkazali za neke hude rešitelje. Ravno zato jih verjetno ne omenjam pogosto kot neke čudežne pomočnike, pri reševanju tovrstnih težav.

Kar pa se tiče prenašanja starševskih marn in čvek po hodnikih, pa naredijo tudi te ogromno škode. Blatenje, ogovarjanje in vtikanje nosu v zadeve, ki se ljudi ponavadi ne tičejo, je pa tudi ena od zadev, ki naredijo marsikateri problem še večji in otežijo marsikakšen križ, ki ga nosi otrok. Za to bi čisto lahko rekli, da kdor pri zadevi ne more pomagati, naj tudi ne škodi. Pametovanje na suho in kritiziranje nič ne koristita. Kvečjemu spodbujata sovraštvo in jezo. Ni vsak pogovor med starši prenašanje marn in podobnih zadev in nič napačnega ni, če se med njimi odvija normalna komunikacija. Vendar nekateri dlje od prenašanja marn in kritik res ne pridejo, saj ko bi lahko kaj koristnega storili, nimajo časa oz. s sto in enim izgovorom stisnejo rep med noge.




Stanislava_ -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (1.2.2016 21:09:28)


IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Ni vsak pogovor med starši prenašanje marn in podobnih zadev in nič napačnega ni, če se med njimi odvija normalna komunikacija. Vendar nekateri dlje od prenašanja marn in kritik res ne pridejo, saj ko bi lahko kaj koristnega storili, nimajo časa oz. s sto in enim izgovorom stisnejo rep med noge.


Tu je bistvena razlika, v naravnanosti in potem v delovanju.

Nasilje je vedno kompleksno, rešitve so enostavne in dobre rešitve potrebujejo sodelovanje in delovanje.




LuLu -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (1.2.2016 21:35:55)


IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Vendar enotnega načina in recepta ni. Vsak problem je zgodba zase.


e daj ... resno?




liliana -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (2.2.2016 8:26:38)

IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Lili, mislim, da mi ni treba vedno znova poudarjati, da ne poznam le teorije. In ravno zaradi tega, ker sem kar dosti stvari že videla, me jezi, ker na eni strani starši na drugi strani strokovni delavci strelajo kozle. Vmes pa trpijo otroci. Ponavadi zaradi obeh. Eni ( strokovni delavci itd)so velikokrat krivi, ker se delajo slepe in nemočne, čeprav niso ne eno ne drugo, drugi ( starši)rinejo z glavo skozi zid oz. rešujejo probleme na nepravem koncu in na sfaljen načinin ter naredijo še večji kažin.
Ti bi rada, da ti izdam recept oz. lepo po alinejah napišem, kam naj se starši obrnejo, če so v težavah. Že parkrat sem ti. Vendar enotnega načina in recepta ni. Vsak problem je zgodba zase. Zavedati se je le treba, da obračunavanje z otroki po hodnikih in igriščih ni prava pot, prav tako ponavadi nič dobrega ne narediš za otroka, če ga spodbujaš, naj se brani s pestmi. V veliki meri prav zaradi tega, ker iz tega ponavadi nastane pretep in je najbolj kaznovan tisti, ki se brani. To sem povedala že prej in tudi avtorica članka je to omenila.



Še vedno imam občutek, da misliš, da te zgolj za.je.bavam in provociram.......[sm=smiley1.gif]

Že prej sem omenila, da imamo zgolj dva pola.....na eni strani starše, na drugi stroko v šoli.....Stanislava je rekla, da sta dva pola ok....se strinjam.....če ni vmes praznine.....in v tem primeru imamo vmes praznino......ni enotnega programa, kako se spopadati z medvrstniškim nasiljem, šole in stroka o tem molči v stilu "ne diraj lava dok spava"....izredno redka katera šola ima recimo to objavljeno na svojih web straneh......na naši šoli v treh letih na nobenem sestanku niti z besedico ni bilo tega omenjenega.....pa imamo precej tematskih sestankov, o vzgoji, o prehrani, o interesnih dejavnostih itd.....

In potem se v tej vmesni praznini zgodi ravno to, kar se zgodi......starši reagirajo pod vplivom čustev (kar je čisto normalno, ker, ko gre za lastnega otroka smo vedno čustveni) in neracionalna reakcija, hipna reakcija, preveč čustvena reakcija ni vedno pravilna odločitev....in to samo zaradi tega, ker je med enim in drugim polom preveč praznega prostora.......

Ni res, da ni možen enotni načrt (sama si govorila, da ima vsak zaposlen nekoga višje nad sabo, kamor se lahko starš pritoži in potem verjetno ni težko dati naslov in kontakt na ministrstvo, kakom se lahko starš pritoži, če tudi ravnatelj odpove)......imamo ničelno tolernco do nasilja, ki bo jo morale spoštovati zgolj žrtve nasilja, nasilniki pa ne.....in če imamo lahko ničelno toleranco za žrtve nasilja, imamo lahko tudi ničelno toleranco za nasilnike......ker če to ni v praksi izvedljivo, potem z ničelno toleranco do nasilja nekaj v osnovi ni vredu.......

In sama nikjer nisem trdila, da je obračunavanje z tujimi otroki prava in edina pot.....trdila sem le, da razumem starše, ki se te poti poslužijo.....in očitno deluje......za njihovega otroka, nasilnež še vedno ostane nasilnež......samo zato, ker imamo med "polom staršev" in "polom stroke" preveč praznine, ker nasilnež ostane še vedno nasilnež tudi v primeru, ko se gre reševat problem po uradni poti, kjer receptura pa še vedno ni znana in poenotena in je povsem prepuščena osebni presoji zaposlenih storkovnih delavcev na šoli.......

To, da zaposleni v šolah nimajo pravih pooblastil in orodij za delanje reda, se največkrat sliši. In tu se ne strinjam ravno z avtorico članka. Najbolje se je izgovarjati. Težje je kaj narediti. Če bi bilo red v razredu res tako težko vzdrževati, bi imele disciplinske težave vse učiteljice in učitelji. Tako pa je opaziti vedno ene in iste probleme , pri vedno enih in istih učiteljih. Če so pravila , so pravila za vse. Toda eni imajo voljo, znanje in moralni čut, da nekaj naredijo v tej smeri, drugi se apatično prepustijo in tako ali drugače pregurajo šolsko leto.


Pred časom je bil na eni od šol v Sloveniji primer spolne zlorabe s strani dveh vrstnikov......ravnatelja je ministrstvo želelo razrešiti, ker je učencu oz. zdi se mi, da jih je bilo več, onemogočil vstop v šolo......ker vsak otrok ima z ustavo zagotovljeno pravico do izobraževanja v osnovni šoli in ta pravica pod nobenim pogojem ne sme biti kršena.....

Policija in csd...Vsi vemo, da se lahko obrneš nanje. To ni posebej potrebno poudarjati. Če en neizobražen revež ve, da mora na csd po hrano in cunje ali pa en pijanček, ki se stepe s sosedom ve, da mora poklicati policijo, vsak starš tudi ve, da se lahko obrne na ti dve instituciji. Pri meni sta ti dve možnosti nekako bolj ob strani oz. ne vem , če bi se odločila zanje, če bi se znašla pred problemom v šoli. Po mojih izkušnjah se z vpletanjem Csd- ja zadeva nemalokrat še bolj zaplete in zaradi njihovih togih zakonov oz. postopkov, ne morem reči, da so se v mojih očeh pogosto izkazali za neke hude rešitelje. Ravno zato jih verjetno ne omenjam pogosto kot neke čudežne pomočnike, pri reševanju tovrstnih težav.


Ne vemo vsi.....večina staršev ne ve tega.......ker je večina staršev mnenja, kaj bo policija reševala probleme pri majhnih hroščih, csd pa je itak samo za one "iz roba družbe" in do csdja imamo predsodke........

In stroka v šolah ti dve možnosti odriva na stran, čeprav ima jasna navodila s strani "višje inštance", da je o primerih medvrstniškega nasilja potrebno obvestiti policijo in CSD......seveda je dodano še to, da se v tem obvestilu gre za "strokovno odločitev šole in njenega strokovnega kadra".....toreje je odločitev spet prepuščena osebnim odločitvam zaposlenih na šoli, ki šole nočejo javno izpostavljati in rajši problem pometejo pod preprogo.....spet praznina vmes.....

Ni vsak pogovor med starši prenašanje marn in podobnih zadev in nič napačnega ni, če se med njimi odvija normalna komunikacija. Vendar nekateri dlje od prenašanja marn in kritik res ne pridejo, saj ko bi lahko kaj koristnega storili, nimajo časa oz. s sto in enim izgovorom stisnejo rep med noge.


Saj zato se pa tudi starši na forumu menimo......in večina nas tudi normalno komunicira....tebe sicer včasih zanese izven normale, vendar ko prespiš, si spet nekaj ur ok [sm=smiley2.gif]....






RIJA* -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (2.2.2016 9:20:41)


IZVIRNO SPOROČILO: liliana

.....imamo ničelno tolernco do nasilja, ki bo jo morale spoštovati zgolj žrtve nasilja, nasilniki pa ne.....in če imamo lahko ničelno toleranco za žrtve nasilja, imamo lahko tudi ničelno toleranco za nasilnike......ker če to ni v praksi izvedljivo, potem z ničelno toleranco do nasilja nekaj v osnovi ni vredu.......
težav.




!!




mateyka -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (2.2.2016 10:43:29)

IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
.....imamo ničelno tolernco do nasilja, ki bo jo morale spoštovati zgolj žrtve nasilja, nasilniki pa ne.....in če imamo lahko ničelno toleranco za žrtve nasilja, imamo lahko tudi ničelno toleranco za nasilnike......ker če to ni v praksi izvedljivo, potem z ničelno toleranco do nasilja nekaj v osnovi ni vredu.......
težav.

!!


funny, ko ze o tem govorite - glede tega; imo je to preslikan simptom kulturnega marksizma (princip manjsin).

nasilniki ne nosijo posledic svojih dejanj / ni kaznovan, zrtev se ignorira kot oskodovanec / zrtev se ne sme branit... ipd. - ker je napadalec/agresor manjsina. to je kronicen pojav na Svedskem. recimo v solah - isto se obravnava dekleta (zrtve), da toleriajo otipavanje po mednozju; se ne sme se fizicno branit, bomo po birokratski poti, ni posledic za storilce, zrtev je bolj ali manj prepuscena sama sebi...

vse to je posledica filozofije tega novega kulturnega marksizma, ki je atm tako popularen v dosti evropskih vladah (in ga tudi izvajajo - kot je lepo vidno)
Schnellkurs (obstoj manjšin je bolj pomembno kot ohranitev zlorabljenih pravic in svoboscin, ker so te del sistema, ki zatira manjšine):
https://www.youtube.com/watch?v=dYu6qhd88_M

in ta isti simptom (spomjnja koga na DDR, stalinisticno Rusijo?) ima tudi migrantska politika nasilniki ne nosijo posledic svojih dejanj / ni kaznovan, zrtev se ignorira kot oskodovanec / zrtev se ne sme branit... torej, manjsine je treba zascititi, cetudi so slabe/skodljive/nevarne za kolektiv... imo so vzeli to filozofijo in jo aplicirali tudi na vsa podrocja - recimo na "criminal law", v sole... povsod kjer je "manjsina" (ni vazno kaksna). noro ampak resnicno...
policija na Svedskem je mela kodo, kjer niso preiskovali kriminalnih dejanj, ce so bili vpleteni migranti - google swedish police code 291. baje se podobno dogaja v Nemciji - kriminalna dejanja se selektivno preiskujejo (to so mi povedali ljudje, ki tam zivijo).

imo to kar tle piset_____e spada v to logiko bolane manjsinske marxsisticne filozofije, ki se jo popularno fura zadnje case v peti prestavi...




ronja -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (2.2.2016 12:01:45)

Če se bi začeli pritoževati nad njim že v vrtcu, bi bil pa že res kritičen primer.Pa saj mogoče se že, pa ne razbereš tega.

Verjetno je bilo to zavito v: "Je tak miren, flegma tudi če mu kdo igračo vzame." Po moje so mi s tem hoteli namignit, ko sem vprašala, če je bil kdaj kak problem glede tega. Mali ima pa že 4 leta in ne vem, no, sama sem do zdaj spoznala že malo morja vzg. in do zdaj še nobena ni imela problema povedat, da se kak 3-4 letnik tepe/grize/karkolipač.

Tako kot to tudi ti počneš in kot mi je znano tudi nisi nič korenitega naredila na tem omenjenem problemu.
Naredila sem točno to, kar mi je tvoja velecenjena modrost svetovala: šla do učiteljice in vpašala, če lahko kako pomagamo in zdaj naj delam samo to (to so tvoje besede;). Kar v bistvu ni nič drugega, kot to, kar sem že počela - da povem tamali, da če se kaj takega dogaja, mora povedat učiteljici, če drugi ne, pač ona.

Ti pa si glede vašega problema v drugačni poziciji, ker si se spustila v prenašanje marn na šoli kjer se vaš problem dogaja in z ljudmi, ki so bili vpleteni v zadevo. Se prostovoljno vpletla zraven, obsojala, kritizirala, ko pa je bilo treba narediti naslednji korak, ker si bila pač zaradi tega vpletena , pa nisi več imela časa. Oz. si kar na hitro spoznala, da problem sploh ni tvoj. Vidiš razliko med tabo in mano?

Ne, ne vidim. Obe sva šli do učiteljice, samo da si pač ti šla zato, ker je tvoj otrok imel težave (očitno je bil brez samozavesti ali kako že;). Jaz pa sem šla, da sem vprašala, če lahko kako pomagamo. aja, problem je v tem, da sem se pogovarjala z mamico in da sem si dovolila imet celo mnenje o zadevi, zdaj razumem! Ja, tu se pač ne bova nikoli strinjali, kaj češ;).

Če ste malo bolj socialni, se pogovorite še s katerim od staršev.

Stana, to je patrino strogo obsodila! TO se ne sme! Bohnedaj, da bi kateri starš izvedel, če ga njegov otrok svira v šoli od koga drugega kot samo od strokovno usposobljene učiteljice!

Patrino, kaj naj bi po tvoje naredila? Kaj sva se z učiteljico pogovarjali, že veš, na to si mi že odgovorila. PO tvoje naj bi šla do ravnateljice, čeprav se razredničarka trudi in ni sama nič kriva v tem primeru? Oz. se ne bi smela pogovarjat z mamico tepene deklice? Ouz. ne bi smela imet mnenja o tem? Zakaj?




liliana -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (2.2.2016 12:44:57)


IZVIRNO SPOROČILO: mateyka

imo to kar tle piset_____e spada v to logiko bolane manjsinske marxsisticne filozofije, ki se jo popularno fura zadnje case v peti prestavi...


Mogoče je nekaj na tem....

manjšinam se priznava drugačnost in posledično zaradi drugačnosti tudi več pravic in privilegijev (migranti = toleriranje njihovega vedenja, ki je nekoliko drugačno od našega, tudi če gre za nasilno vedenje; nasilni otroci v šoli = toleriranje njihovega vedenja, tudi če gre za nasilno vedenje, ker so v bistvu oni žrtve zaradi "nepravilne" vzgoje, svojega obnašanja, motnje itd.)....istočasno pa se od večine zahteva, da se ta odreče svojim osvnovnim pravicam (varnosti, svobodi, sodelovanju, odločanju....

Istočano pa se na večino vpliva z diskreditacijo in z diskreditacijo od nje zahteva neke družbene spremembe.....ti si netoleranten, nazandjaški, ker se ne želiš, da dva homoseksualca posvojita otroka.....ti si netolerantna in nazadnjaška, ker ne razumeš, da tisti, ki te šlata za joške in mednožje prihaja iz drugega kulturnega okolja, kjer je sprejemljivo, da žensko v miniki obravnavaš kot kur.bo....ti si kot starš netoleranten in egoističen, ker misliš samo na svojega otroka in rešuješ v šoli samo svojega otroka (ki je mimogrede povedano žrtev), ne misliš pa dolgoročno tudi na otroka, ki tvojega že dalj časa ogroža.....vendar važno je, da smo kot družba enakopravni in tolerantni, čeprav ne vemo kaj v resnici to pomeni......




patrino -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (2.2.2016 15:23:39)

Takole Lili...kot sem že parkrat tule gor povedala. Vsak , ki ima namen in voljo rešiti svojega otroka iz težav oz. mu pomagati , da se reši le teh, se bo potrudil in malo povprašal se pozanimal in se informiral h komu naj se napoti. Tudi tisti najbolj neizobraženi starši vedo, kje je na šoli ravnatelj, kje je socialna delavka in tako naprej, Vsak , ki redno obiskuje roditeljske sestanke lahko tudi te strokovne delavce osebno spozna in je lepo seznanjen, kakšno funkcijo imajo na šoli. Škoda besed. Bistvo je v tem, da se vse da, če se hoče. In če stopiš k problemu z glavo, in ne s pestmi, se znaš obrniti po nasvet in pomoč. Tega konec koncev učimo tudi otroke. In če starši vidijo rešitev problema le v fizičnem obračunavanju in blatenju strokovnih delavcev, ne moremo pričakovati, da bodo otroci kaj drugače znali reševati probleme kot starši.
Tisto praznino, ki jo opisuješ , morajo pomagati zapolniti tudi starši. Ne pa le stati, da jim bo vse k riti priletelo. Seveda ne bo šola kar na plakatih in na reklamah po televiziji ponujala instant rešitev, če je v šoli strokovni delavec neprimeren oz. brez efekta pri problemih. Od šole se namreč pričakuje da so strokovni delavci bp in s tem, ko bi na ves glas talali navodila kako naj starši tlačijo dol učitelje, bi avtomatsko dali vedeti, da le ti niso strokovni.
Kot bi v podjetju vsakemu delili navodila kam naj se delavci obrnejo, ko šef, direktor, sodelavec nad njimi izvaja mobing. To se pač nikjer ne dela, ker mobinga v firmah kao ni.

Kakor koli obrneš je na samem posamezniku, da rešuje problem, Zanj ni nekih navodil in to, da je vsak problem drugačen , še kako drži. S tem ni tako, kot z navodili za kuhanje pudinga. Ne more biti.
Enako bi lahko rekla, da bi bilo treba učiteljem potalati navodila, kako se rešiti nasilnih in nekulturnih staršev in na koga se obrniti po pomoč . Takšni starši so. Pogosto. Škoda si je mazati oči. Ponavadi so njihovo ogledalo prav otroci, ki so najtežavnejši. Pa tudi takih navodil ni.
Treba je odpreti kar nekaj vrat, se sprehoditi skozi kakšno konkretno spletno stran, si prebrati kakšen članek, strokovni zapis...Vzgoja otrok ni enostavna. In to je del vzgoje. Če se ne bo starš potrudil za lastnega otroka, za koga pa se potem bo?





liliana -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (2.2.2016 15:46:00)


IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Takole Lili...kot sem že parkrat tule gor povedala. Vsak , ki ima namen in voljo rešiti svojega otroka iz težav oz. mu pomagati , da se reši le teh, se bo potrudil in malo povprašal se pozanimal in se informiral h komu naj se napoti. Tudi tisti najbolj neizobraženi starši vedo, kje je na šoli ravnatelj, kje je socialna delavka in tako naprej, Vsak , ki redno obiskuje roditeljske sestanke lahko tudi te strokovne delavce osebno spozna in je lepo seznanjen, kakšno funkcijo imajo na šoli. Škoda besed. Bistvo je v tem, da se vse da, če se hoče. In če stopiš k problemu z glavo, in ne s pestmi, se znaš obrniti po nasvet in pomoč. Tega konec koncev učimo tudi otroke. In če starši vidijo rešitev problema le v fizičnem obračunavanju in blatenju strokovnih delavcev, ne moremo pričakovati, da bodo otroci kaj drugače znali reševati probleme kot starši.



Še vedno si preveč "zgolj na enem polu".......

Tisto praznino, ki jo opisuješ , morajo pomagati zapolniti tudi starši. Ne pa le stati, da jim bo vse k riti priletelo. Seveda ne bo šola kar na plakatih in na reklamah po televiziji ponujala instant rešitev, če je v šoli strokovni delavec neprimeren oz. brez efekta pri problemih. Od šole se namreč pričakuje da so strokovni delavci bp in s tem, ko bi na ves glas talali navodila kako naj starši tlačijo dol učitelje, bi avtomatsko dali vedeti, da le ti niso strokovni.


Se strinjam.....vendar za zapolnitev praznine je potreben dialog starši - šola.....

In šola bi morala obveščati o tem, tudi na vidnih mestih......in če šola obvešča, to ne pomeni, da se strokovni delavec dol tlači......

Kot bi v podjetju vsakemu delili navodila kam naj se delavci obrnejo, ko šef, direktor, sodelavec nad njimi izvaja mobing. To se pač nikjer ne dela, ker mobinga v firmah kao ni.


Mi imamo telefonsko številko za prijavo mobinga in drugih nesramnosti na delovnem mestu na vidnem mestu napisano, da jo lahko vidi vsak zaposleni....vodstvo našega podjetja to zahteva, da mora tako biti....

Kakor koli obrneš je na samem posamezniku, da rešuje problem, Zanj ni nekih navodil in to, da je vsak problem drugačen , še kako drži. S tem ni tako, kot z navodili za kuhanje pudinga. Ne more biti.
Enako bi lahko rekla, da bi bilo treba učiteljem potalati navodila, kako se rešiti nasilnih in nekulturnih staršev in na koga se obrniti po pomoč . Takšni starši so. Pogosto. Škoda si je mazati oči. Ponavadi so njihovo ogledalo prav otroci, ki so najtežavnejši. Pa tudi takih navodil ni.
Treba je odpreti kar nekaj vrat, se sprehoditi skozi kakšno konkretno spletno stran, si prebrati kakšen članek, strokovni zapis...Vzgoja otrok ni enostavna. In to je del vzgoje. Če se ne bo starš potrudil za lastnega otroka, za koga pa se potem bo?


Se strinjam, da je vsak primer specifičen.....osnovna navodila pa so in potrebno je sodelovanje......med starši in šolo....in tega sodelovanja pri primeru medvrstniškega nasilja ni.....ker to, da starš teka od pristojne osebe do pristojne osebe, pisari tja in drugam ni sodelovanje......

Tudi s tem se strinjam, da so takšni in drugačni starši.....staršem smo preveč spustili v šolo, starši se lahko vmešavamo kamor koli, v učni proces, v ocene, v prehrano na šoli itd. itd.....le tja, kamor bi bilo potrebno, ta, pa ne, tam pa sodelovanja ni.......ker za sodelovanje je potrebno, da se "obe strani" začneta dogovarjati.....to včasih tudi pomeni, da eden mora prvi ponuditi roko......

Ne strinjam pa se s tem, da mora starš sam reševati problem medvrstniškega nasilja v šoli.....ne more in ne sme......bo pa, če bo na drugi strani naletel na gluha ušesa......






patrino -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (2.2.2016 17:19:33)


IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Če se bi začeli pritoževati nad njim že v vrtcu, bi bil pa že res kritičen primer.Pa saj mogoče se že, pa ne razbereš tega.

Verjetno je bilo to zavito v: "Je tak miren, flegma tudi če mu kdo igračo vzame." Po moje so mi s tem hoteli namignit, ko sem vprašala, če je bil kdaj kak problem glede tega. Mali ima pa že 4 leta in ne vem, no, sama sem do zdaj spoznala že malo morja vzg. in do zdaj še nobena ni imela problema povedat, da se kak 3-4 letnik tepe/grize/karkolipač.

Tako kot to tudi ti počneš in kot mi je znano tudi nisi nič korenitega naredila na tem omenjenem problemu.
Naredila sem točno to, kar mi je tvoja velecenjena modrost svetovala: šla do učiteljice in vpašala, če lahko kako pomagamo in zdaj naj delam samo to (to so tvoje besede;). Kar v bistvu ni nič drugega, kot to, kar sem že počela - da povem tamali, da če se kaj takega dogaja, mora povedat učiteljici, če drugi ne, pač ona.

Ti pa si glede vašega problema v drugačni poziciji, ker si se spustila v prenašanje marn na šoli kjer se vaš problem dogaja in z ljudmi, ki so bili vpleteni v zadevo. Se prostovoljno vpletla zraven, obsojala, kritizirala, ko pa je bilo treba narediti naslednji korak, ker si bila pač zaradi tega vpletena , pa nisi več imela časa. Oz. si kar na hitro spoznala, da problem sploh ni tvoj. Vidiš razliko med tabo in mano?

Ne, ne vidim. Obe sva šli do učiteljice, samo da si pač ti šla zato, ker je tvoj otrok imel težave (očitno je bil brez samozavesti ali kako že;). Jaz pa sem šla, da sem vprašala, če lahko kako pomagamo. aja, problem je v tem, da sem se pogovarjala z mamico in da sem si dovolila imet celo mnenje o zadevi, zdaj razumem! Ja, tu se pač ne bova nikoli strinjali, kaj češ;).

Če ste malo bolj socialni, se pogovorite še s katerim od staršev.

Stana, to je patrino strogo obsodila! TO se ne sme! Bohnedaj, da bi kateri starš izvedel, če ga njegov otrok svira v šoli od koga drugega kot samo od strokovno usposobljene učiteljice!

Patrino, kaj naj bi po tvoje naredila? Kaj sva se z učiteljico pogovarjali, že veš, na to si mi že odgovorila. PO tvoje naj bi šla do ravnateljice, čeprav se razredničarka trudi in ni sama nič kriva v tem primeru? Oz. se ne bi smela pogovarjat z mamico tepene deklice? Ouz. ne bi smela imet mnenja o tem? Zakaj?

Mogoče so ti pa s tem hotele namigniti, da je preveč apatičen, da je slabo socializiran, ker se ne zna postaviti zase, da je nezainteresiran in ga nobena stvar ne pritegne ter mu je zato vseeno če mu kdo sname igračo, ki jo on takrat drži...Kdo ve, kdo ve.Veš, včasih starši slišite pač tisto kar si želite, reala pa ni vedno enaka željam. Tudi jaz sem spoznala že malo morje vzgojiteljic in lahko rečem, da informacije o otroku posredujejo sila različno. Nekatere so direktne, kar preveč včasih. Spet druge rade malo bolj na softi povedo, da se starš malo sam zamisli in sprevidi. Tako kot otroci in starši, tudi vzgojiteljice niso narejene po enem kalupu. Tako čisto dobronamerno, da ne boš kdaj v šoku po nepotrebnem.

Glede tvojega oz. po drugi strani ne tvojega problema- če se ne motim, si ti sama izjavila, da si o njem govorila s čistilko mamico in da je to to. Da si potem spoznala , da ta problem ni tvoj problem in da za obisk učiteljice tako ali tako nisi imela časa.

Kar se tiče pogovorov med starši- razlika je med kvalitetno komunikacijo in prenašanjem marn. Če se gre za kvalitetno komunikacijo v kateri se starši trudijo povedati svoje rešitve za določen problem, predloge za boljšo klimo, posredovanje izkušenj in znanja itd- je kot taka zaželjena in potrebna. Sedenje na hodniku kadar imaš pač čas in obiranje ter kritiziranje učiteljev pač ne spada sem. Da ne bo kakšne pomote.




Stanislava_ -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (2.2.2016 19:06:08)


IZVIRNO SPOROČILO: liliana

Tudi s tem se strinjam, da so takšni in drugačni starši.....staršem smo preveč spustili v šolo, starši se lahko vmešavamo kamor koli, v učni proces, v ocene, v prehrano na šoli itd. itd.....le tja, kamor bi bilo potrebno, ta, pa ne, tam pa sodelovanja ni.......ker za sodelovanje je potrebno, da se "obe strani" začneta dogovarjati.....to včasih tudi pomeni, da eden mora prvi ponuditi roko......


Predvsem to.

Vpletanje v vse večinoma nepotrebno, podolgem in počez.
Ko je pa res treba kaj od sebe dat pa nikjer nikgar.




ronja -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (3.2.2016 12:44:53)

Mogoče so ti pa s tem hotele namigniti, da je preveč apatičen, da je slabo socializiran, ker se ne zna postaviti zase, da je nezainteresiran in ga nobena stvar ne pritegne ter mu je zato vseeno če mu kdo sname igračo, ki jo on takrat drži...
Glede na to da je bil to odg. na to, ali se zapleta v kake prepire, dvomim. Ker smo pred tem govorili o vsem ostalem in sta rekli, da pri vsem zelo rad sodeluje, ima prijatelje, vedno takoj pride zraven, če je kaka reč in je zelo radoveden. Če pa so take skrivnostne vzg., ki nikoli ne povejo po pravici, potem pa možno, seveda. Da samo namigujejo in nikoli ne povejo odg. na tisto, kar jih vprašaš. Tele se mi ne zdijo take:). So pa isto povedale vse vzg., ki so ga imele, kljub različnim stilom, zanimivo, ne?
Midva sva za malega mislila, da se preveč zna postavit zase - pa ugotovila, da se zna on glih prav, samo punci premalo. In sva rajši tam popravljala, ne tu.

Verjamem pa, da če strokovne delavke res delujejo tako kot ti praviš, da rečejo: "Z njim/njo pa res ni nobenega problema, lepo se zaigra, vedno pride zraven, povsod sodeluje, ima prijatelje,..." pa v bistvu mislijo, da je ful problem, potem pa verjamem, da starši ne morejo popravit nič, ker enostavno res ne vejo. Vseeno upam, da je takih, kot ti praviš, čim manj:).

Glede tvojega oz. po drugi strani ne tvojega problema- če se ne motim, si ti sama izjavila, da si o njem govorila s čistilko mamico in da je to to. Da si potem spoznala , da ta problem ni tvoj problem in da za obisk učiteljice tako ali tako nisi imela časa.

Draga moja, celo sama si citirala moj odgovor stani, ki je spraševala, kaj sem izvedela od učiteljice (ki je rekla, da ostali lahko naredimo samo to, da pač otroci povejo, čim se kaj zgodi). Sem pa rekla, da to zame ni bil tak urgenten primer, da bi zato kenslala svoje zdravnike, ja. Kar še vedno mislim.


Kar se tiče pogovorov med starši- razlika je med kvalitetno komunikacijo in prenašanjem marn. Če se gre za kvalitetno komunikacijo v kateri se starši trudijo povedati svoje rešitve za določen problem, predloge za boljšo klimo, posredovanje izkušenj in znanja itd- je kot taka zaželjena in potrebna.

In ti seveda veš, kakšna je bila najina komunikacija[sm=jezicek.gif]. Seveda predlog za boljše posredovanje ne more bit mnenje, da bi morala odreagirat že učiteljica, ki je bila takrat zadolžena zanje, ne? Predlog je samo, da greš do ravnateljice (kar je tudi ta mamica rekla, da bo naredila, če se bo to še dogajalo, če te slučajno zanima;).




patrino -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (3.2.2016 18:03:20)

Saj veš, da sem ti namerno vrgla kost s to psihološko oceno tvojega princa ne? Gre se zato, da s tako gotovostjo pišeš o določeni stvari ( ki mimogrede še zdaleč ni gotova), da človek ne more kaj, da te ne bi malo prizemljil.
Podobno je s tvojim opisom primera na vaši šoli. Tako se jeziš nad nestrokovnim ravnanjem učiteljice, pametuješ kaj vse bi morala narediti, kako reagirati - ko pa je poteza na tebi, da opraviš svoj delež, se skriješ pa za prvim izgovorom.
In tvoje izgovarjanje mi je poleg tvojega zgražanja na drugi strani pač padlo v oko. Tudi Stanislavi očitno. Glede na tvoj zapis nisi šla k učiteljici. In iz tega sledi ugotovitev, da je bilo tvoje kramljanje na hodniku ( ko si imela čas) pač brezpredmetno in brez haska- po domače prenašanje marn.






Stran: <<   < Prejšnja stran  6 7 8 [9] 10   Naslednja stran >   >>