|
patrino -> RE: A se spomnite one teme o nasilju? (28.1.2016 18:52:59)
|
IZVIRNO SPOROČILO: kalbo
Celo konstruktiven odgovor, čeprav se potem takoj podreš z naslednjim. Po mojih izkušnjah v takih primerih pogovor z učiteljico in starši ne pomaga kaj dosti, sploh če gre za razvajenega mulca, ki v življenju ni videl mej. Pomagajo zgolj batine.
Živimo v družbi z ničelno toleranco do nasilja tudi če je nasilje v samoobrambi. Naročamo policajem, da ne smejo uporabit pendreka tudi ob prebijanju policijskega kordona, ob množičnem spolnem nadlegovanju žensk so sedeli križem rok, ker so imeli navodila, da ne smejo ukrepat. Fino in fajn, kam to pelje. Ker veš, vedno bodo na svetu ljudje, zaradi katerih bo fizična sila nujno potrebna. Ne vem zakaj imaš na avtu ključavnico, pa na hišnih vratih recimo. Ker v idealnem svetu, kakršnega si ti rišeš je vse to nepotrebno.
Ne vem zakaj vedno znova v trenutku, ko ne veste kaj napisati, začnete mešati zraven otroškega nasilja med sovrstniki, odrasel kriminal. Oboje je grozno, vendar je pristop k enemu in drugemu čisto različen.Bistveno je pa to, da ravno vi spodbujate reševanje konfliktov z nasiljem že v čisto nežnem obdobju in se zraven delate slepe, da bodo pa vaši nahujskani otroci v odrasli dobi kar čez noč prenehali konflikte reševat s pestmi in se bodo civilizirano pogovorili, če bo kaj narobe. Mogoče se zlajnano sliši, vendar je res, da kar v otroštvu seješ, v odrasli dobi žanješ.
Kalbo, vprašal si me , kaj bi jaz svetovala, naredila, če bi se k meni zatekel šestleten otrok, ki ga nasilno maltretira sovrstnik. Ne moreš pričakovati, da bo tako mali otrok reševal takšne zadeve z nasilnim fizičnim odgovorom in bil pri tem uspešen. Vsaj kolikor imam jaz izkušenj. Resno. Kot sem že rekla, če nekdo tako malega grabi za vrat, je to zame rdeč alarm. Nema trte mrte. V situaciji, ko ga nekdo začopati od zadaj in po možnosti ga še par cm prerašča in nese v kg, nima otrok veliko za mahat, pa če je stokrat na karateju. Tu se ne gre za skrivanje peresnice, cukanje za kito, spotikanje in vlečenje hlač z riti...Vprašal si, jaz sem ti odgovorila. Če bi se šlo za mojega, bi jaz storila drugače, kot si ti. Pa ne zato, ker bi se mi mali razvajeni in nevzgojeni nasilnež smilil. Ne. Smilil in v strahu bi bila za svojega otroka. Bala bi se, da se bo ob odsotnosti učiteljice iz razreda, naredilo nekaj resnega, ker se njej očitno še sanja ne, kaj se med tem časom v razredu dogaja. Osebno bi se mi zdelo neodgovrno od svojega šestletnika zahtevati , naj sam s pestmi uredi zadeve ( in to ne enostavne zadeve), ko pa se je k meni zatekel po pomoč. Kot sem že rekla, sem mnenja, da otroci kaj hitro udarijo, če jih kdo izzove. Pač še ne znajo toliko krotiti svojih impulzov in jeze. Če pa jih kdo spodbuja, je pa takšna reakcija še hitrejša. In ob tem "klicu na pomoč" iz strani mojega šestletnika, bi mi padlo na pamet, da mali ve, da mu ne bo kos in si želi, da mu pomagam. Ker ne zagovarjam načina reševanja problemov po sistemu pričakanja mulca za ovinkom šolskega hodnika, bi jo mahnila k učiteljici.
Tako jaz gledam na to. Ti pač očitno drugače.
|
|
|
|