artista7
|
Moje mnenje je tako: naredi, kakor ti je ljubo, kakorkoli se boš na koncu odločila sama - tako vedno to gre. Če bi bila sama v taki situaciji, najverjetneje otroku novega partnerja ne bi dala priimka bivšega oziroma svojega, ki bi ga imela od prej. Nisva poročena in najina dveletna deklica se piše po njemu, tudi potovali smo že skupaj v tujino in načeloma nismo imeli problemov (slišim pa, da lahko do tega pride). Včasih so se mi zdela fina dvojna imena, sedaj, ko sem sama na tem, mi je odveč. Če bi imela še enega otročka, bi sicer morda bila bolj odločna pri izbiri imena. Kakor opažam, se večkrat izkaže, da dajo starši po dve imeni otroku, uporabljajo pa potem eden to, drugi ono in je nekako tisto drugo ime "odveč". Kakorkoli - sem pristaš mnenja "kakor komu drago", meni osebno pa je kopičenje imen in priimkov odveč. Razen morda ob poroki. Glede stikov otrok pa naslednje, če imate res tako razpucane stvari, kakor navajaš, potem ne vidim problema, lahko pa se bo to še pokazalo. Jaz silila in pretiravala s tem ne bi. Kakor pravijo, otrokom je vse jasno. Saj vsak ve, kdo je ata in kdo mamin novi partner. Če se otroci poštekajo in stvari v družini štimajo, lahko vse teče. Mislim, da je to kakor pri hrani in še čem - bolj kot forsiraš, slabše je. ČE je preveč, ni dobro, če je srednja mera, je za vse prav.
_____________________________
"I never said to be like me, I say be like you and make a difference." (MM)
|