ronja
|
V prejšnji službi sem delala za 400€ kao polovični čas, vendar v resnici precej več (6,5h in še po izteku pogodbe precej;) in se nikoli nisem počutila kot cepec zato. Delala sem delo, ki mi je bilo zanimivo in rada sem hodila v službo, želela sem si naredit dobro - zaradi sebe, saj je meni fajn, če nekaj dobro naredim. Zdaj delam na tem, da dobim službo ali pa si jo sama zgradim. Včasih izgleda eno bolj perspektivno kot drugo, drugič obratno, zato še ni nekih konkretnih večjih rezultatov, malo mi je pa tudi zdravje ponagajalo, milo rečeno:D. Ampak za to pa res ni kriva država, a ne?:D Je pa fajn met en črni font za ta namen.
Kreditov ne marava, rajši si privoščimo to, kar si pač lahko. Ko sva videla, da ne bo zneslo brez moje plače plačevat vrtca, oz. bi šlo na tesno, sem ju izpisala. Še vedno sem pošiljala prošnje in če bi dobila službo, bi pač tisti čas najela varuško. Tako smo pa lahko normalno dihali in lahko sva privoščila malim kaj, česar jim sicer ne bi mogla.
Po moje bi Slovenija lahko super živela od naravnega turizma, ker imamo krasno ohranjeno naravo in s tem bi lahko ogromno denarja dobili, če bi znali izkoristit. Žal grejo stvari v drugo smer in to je včasih precej težko gledat.
Je pa res, da te z dr. ne vzamejo kjerkoli, ker pač vejo, da boš šel, čim boš dobil kaj boljšega, to je pa za večino delodajalcev minus in jih čisto razumem. Recimo zadnjič se je kolegica menila v neki čistilnici, kjer že dolgo iščejo koga, ki bi znal tudi kaj zašit, jim dala moje podatke, pa me niso poklicali. Moram priznat, da se nisem čudila. Za tehničnega sodelavca ti lepo povejo, da rabijo nekoga, ki bo tam inventar, ne nekoga, ki bi rad raziskoval, ker ta bo prej ali slej šel. V šolo prit je pa skoraj nemogoče od zunaj - to niso moje besede, ampak dobeseden odgovor vsakega, ki ga vprašam:D. Pa včasih imaš smolo (recimo te delodajalec izbere, samo ne dobi projekta ali pa je razpis prirejen itd...) Zato je včasih lažje zamenjat poklic. Nekaj bo že:).
Sama sem trenutno v tej dilemi, koliko naj časa posvetim iskanju take službe in koliko ustvarjanju nove službe, ker čas je ipak omejen...
Lili, pa saj za zraven se da tudi čisto legalno zaslužit, ni treba, da je vse na črno:). Obstajajo avtorske pogodbe, honorarno delo ali kakorkoli zdaj temu rečejo, pa osebno dopolnilno delo... Ne rečem, da je to neka bogatija, ampak ni nujno neka ful razlika, če odšteješ stroške: vrtec je bil 150 €, 50€ je kosilo od tavelike in tega stroška ni bilo, ker sta bila maladva doma (ok, kosila tudi zdaj nimata), pa še kak prevoz na delo itd. In potem zaslužiš še nekaj malega, pa gre. Pač za tisti vmesni čas.
Mislim, da imamo včasih srečo, včasih smolo, včasih mislimo naprej, včasih smo pa blesavi in delamo napake, ki nas drago stanejo. Če bi si midva natiplala neke kredite, bi zdaj tenko piskali, tako pa gre. Je pa res, da sva oba ziheraša in pač hočeva met malo rezerve, ker lahko se zgodi, da še on izgubi službo, ni glih ziher, lahko je karkoli... Zato vedno računava na malo manj, kot dejansko imamo. In potem gre.
Imam prijateljico, kjer sta oba brezposelna, vendar plačujeta precej drago privat šolo in imata dva avta. Drugega sta kupila tik preden se je njej iztekla pogodba in bila je prepričana, da ji bodo podaljšali. Midva bi verjetno z nakupom avta počakala vsaj do takrat,pa če je en brezposeln, potem verjetno ne bova nikoli mela dveh avtov, čeprav se strinjam, da bi bilo praktično, ampak ne iz finančnega vidika (še ko sva bila oba zaposlena, smo imeli enega, ker sem imela do službe 5-6 km, kar je čisto ok z biciklom:). Zato gre njim precej težje, ker pravita, da se jima zdaj ne splača prodat avta, pa da bosta itak rabila, ko bosta imela oba službi... Enako mislita naprej, samo na drug način. Midva bi verjetno takoj prodala en avto in otroke sva vpisala v neplačljiv razred (v naši javni šoli imajo namreč tudi plačljive razrede z "nadstandardnim" programom). Hočem rečt, da imamo različne navade in različne načine življenja in različno gledamo na prihodnost. In da država ni kriva za naš način življenja, je pa kriva za to, da ne izkoristi potencialov.
Mene ne moti toliko, da sem brez službe, ker dolgčas mi pa res ni , me pa moti to, da bi zdaj končno lahko začela ornk vračat to, kar so vame vlagali, pa ne morem. Seveda se lahko naučim nekaj drugega in potem to delam, to ni problem. Vendar je za državo to stran vržen denar, če zdaj tega od prej ne uporabim... Ker se vsi oddelki krčijo, je problem, da ima vsak svojih dovolj in potem je dejansko lažje zamenjat poklic kot pa temo:D. To se mi zdi malo narobe svet... Prilagodili se bomo že, samo dejansko bi me zdaj lahko kdo uporabil zato, da pridobim denar iz eu, recimo, česar prej nisem mogla, zdaj pa bi lahko, ker imam pogoje. To se mi zdi škoda. Malo bolj daljnoročna vizija: rajši manj vlaganja, pa bolj načrtno,da se ti potem to vrne. Sicer so ljudje samo frustrirani, da ne morejo dat nič nazaj (ker dejansko vsi brezposelni ne uživamo v poležavanju na kavču;). Meni je fajn delat. Če zdaj nisem za vse to plačana, pač nisem, se pa učim/dobivam izkušnje in se mi bo obrestovalo v prihodnosti. Zdaj za ene bom cepec, za druge lenuh, za tretje sanjačica .
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.....kar se kreditiov tiče, danes kredita ni možno dobiti, pred leti pa ga je človek na minimalcu komot dobil, tudi avto na lising je lahko vzel.....samo obroki kredita se vlečejo lahko tudi 10 in več let, vsak mesec......ni izjeme, treba plačat.......in o moji omiljeni temi, moraš vedeti, da so ravno krediti povzročili zadnjo krizo.....a si že pozabila, kako smo živeli zadnjih 25 let v povprečju, tako v svetu kot v samostojni Sloveniji?.....trošili več, kot smo zaslužili 
