nejcko
|
Ronja, zelo lepo pišeš in se globoko strinjam. Mi nisi sumljiva, kot predvideva liliana sumljiva pa mi nisi zato, ker čutim, da iskreno pišeč in razmišljaš. V dobro vseh. In to bi moral biti cilj. In smisel. Mene pri vseh teh zadevah v povezavi z multinacionalkami in ttip-i, cetami - gispodarsko rastjo v glavnem - moti najbolj to, da ni nima jasno izraženega cilja. Včasih tudi smisla ne Samostalnik rast označuje proces večanja. Večanja kam, koliko časa, do kod? Rast (in vsi procesi tako v naravi kot v družbi) je vedno omejena. Z nekim dokončnim ciljem, namenom. Kaj pa gospodarska rast? Nikoli nam naši voditelji (politični, finančni in drugi) niso povedali, kaj je končni cilj/namen gospodarske rasti. Kam sploh gremo, v katero smer? Živimo namreč na omejenem planetu (tako prostorko kot z viri), želimo pa si neomejeno (gospodarsko) rasti. Kam? Ok, prodajajo nam floskule, da gospodarska rast pomeni več služb, posledično več denarja, posledično lažjo dostopnost do dobrin ... pa vendar lahko vidimo, da je efekt te gospodarske rasti ravno nasproten. Tudi v najbolj razvitih državah se prepad med revnimi in bogatimi povečuje, revnejši sloj prebivalstva ima torej manj denarja, slabšo dostopnost do dobrin. Je torej to namen gospodarske rasti - vrnitev nazaj? Človeška družba naj bi se razvijala vedno naprej, ne nazaj. V vseh pogledih. Bolj ko se je človeštvo tehnološko razvijalo, bolj sta se razvijali tudi kulturna in socialna struktura družbe (do idej razsvetljenjstva, ki predstavljajo vrh civilizacijskega napredka za vse pripadnike naše civilizacije). Ko človek raste, premo sorazmerno z njim rastejo vsi deli njegovega telesa, roke, noge, notranji organi, glava), ki tvorijo celoto in omogočajo človeku optimalno življenje. Ko se ta optimalnost doseže, se rast ustavi. Pri gospodarski rasti pa tega cilja optimalnosti (dobrega) za vse ne vidim, nihče ga ne omenja, še manj, da bi kdo omenjal, da morajo skupaj s trupom (recimo mu center moči) premo sorazmerno (z)rasti tudi roke, noge, glava Kaj si lahko pomaga trup z zakrnelimi rokami, zakrnelimi nogami in glavo v velikosti ping pong žogice Pod drugo - telo se razvija in raste (toliko bolj), čim boljše pogoje (ugodje) ima za to. Imeti pa mora (ugodne) pogoje, da se razvijajo vsi njegovi deli (udi). Če povežeš noge in roke, da ne morejo več rasti in stisneš glavo, da se ne more razvijati, s tem samemu trupu povzročaš slabo. Res bodo najprej odmrli zakrneli/odrezani, ranjeni, podhranjeni udi in organi, vendar na koncu bo propadel tudi center. Če bi torej korporacije (prehranske npr.) resnično želele obče dobro vsem, če bi resnično želele nahraniti planet, ga ozdraviti, poskrbeti za njegovo ugodje, bi to pač omogočile. Kot družba smo vendarle tako razviti, da bi dejansko lahko vsi dokaj dobro živeli (ne enako, ker smo si pač različni), ampak dobro vsaj v tistem minimalnem smislu človeškega dostojanstva. Tako pa se trebuh napihuje, udi pa odmirajo, eden za drugim. Rešitev sicer obstaja, utopična morda, pa vendar .,, kaj pa nam ponuja nasprotna stran (zagovornica gospodarske rasti v neskončnot). Ponuja kakšen cilj, namen, smisel, ali je pač cilj/namen/smisel rasti v njeni rasti, dokler gre, gre, kad pukne, pa pač pukne Ker če stvari nimajo nekega cilja, namena, niti smisla nimajo. Gre samo za tavanje. In jaz imam čedalje bolj občutek, da čedalje bolj tavamo. No, elite ne, one imajo cilj rasti v neskončnost (neskončnost je atribut vesolja in/ali Boga, torej želijo, hočejo postati bogovi), večina navadnega folka pa ja - tava iz dneva v dan, od položnice do položnice, od hipnega užitka do hipnega užitka (kot lev od antilope do antilope), prepričana, da smo itak sami na svetu, da smo itak sami odgovorni za vse, zakaj potem ne bi čim bolj carpe diem ... in ko pukne, pač pukne. Ukradli so nam prihodnost. Človeški družbi kot taki. Tehnološko sicer rastemo (ampak človek ni samo materia, je tudi duhovno, čustveno bitje, brez tega pač homo sapiensa ni), na področju družbeno-kulturne sfere pa (iz)umiramo. Kaj sledi, si verjetno lahko predstavljamo. Ampak očitno evolucije ni moč ustaviti, gre svojo pot, pa čeprav bomo očitno edina vrsta, ki bo sama sebe iztrebila No, ja, bomo vsaj rasti nehali Pa še glede javno dostopnega znanja - ene dvajset let nazaj sem šla k enemu duhovniku, ker sem želela neke informacije (študij). Prvič sva se videla, on pa mi je dal v branje par knjig. Sem ga vprašala, če želi moje podatke, da me pokliče, če bi knjige potreboval. Pa je rekel, da ne, da bom že vrnila, ko bom. Sem ga vprašala, kaj pa če jih nikoli ne vrnem - in mi je rekel, da jim je, ko je študiral, enkrat en profesor na fakulteti rekel, da kraja knjige ni greh, ker knjige so zato, da se berejo. In če bo tat knjigo resnično prebral, medtem ko bi pri lastniku stala vsa zaprašena in nedotaknjena na polici, bo s tem naredil dobro delo, kajti knjige so zato, da se berejo, da širijo znanje. Lepa, prelepa misel, na katero se velikokrat spomnim. Kako malo je potrebno za dobrobit ljudi, če svetu ne bi vladal denar.
|