|
Tara9 -> RE: Bodoče nosečke II (18.6.2016 20:51:36)
|
No pa še jaz po stotih letih :).
Najprej Marčevka stiskam pesti zate ter ti želim lepo porodno izkušnjo. Mogoče se pa celo že cartate. Kakorkoli srečno.
Janchek tudi ti šibaš sto na uro. Vesela sem, da je vse kot mora biti in da so za tabo sami super pregledi ter si že tako daleč. Še malo pa se bo družinica povečala. Babe so zakon heheheh.
Maumow res ste veliki. Moja 1letnica je velika 75cm in 8.800 težka. Ja babe kaj naj rečem [sm=smiley36.gif]. No važno, da ste zdravi, naj bo velik dečko :). Lepo je brati, da uživate.
Čokoladka tvojemu postu sem se najbolj nasmejala. Ne zato, da ti privoščim tole norijo, ampak se v velikem delu napisanega najdem tudi sama. Jaz ne vem, če bom kdaj še spala [sm=jezicek.gif]. Tudi moja frajla je občutljiva na vse živo. Al so zobki, al je luna, al je prevroče, skratka ni da ni. Naj te potolažim, da se je z 1 letom vsaj malo umirilo vse skupaj in smo nekaj časa celo lepo spali. Sicer sem se jaz totalno odvadila spat v kosu in tudi če ona spi, se jaz zbujam, noro. No zdaj smo spet na udaru zobkov in se zbujamo tudi 10x na noč. Sicer imava tak bioritem, da je zmanjka že ob 19 in sva v postelji do 7 zjutraj. Če nas nič ne heca spi do 5, spije mleko in potegne do 7. Ampak ker nas večkrat kaj heca, kot ne, se pač zbujamo stalno, včasih 2x, včasih 5x, velikokrat tudi 10x kot pravim. Je pa vseeno bolje kot par mesecev nazaj, se mi zdi, da se naspim, mogoče sem se že tako učvrstila, pojma nimam. Al pa tisto noč, ko spi kot polh notri prinesem hehehe. Ko je norija, jo tudi jaz ne dam v posteljico, ker je nečloveško zame, da se tolikokrat vstanem. Ravno mi uspe nazaj zaspat, pa se že dere, tako da sem na koncu kot cunja. Če je pri meni, ji samo dudo zatlačim in je nekaj časa mir. Vem, da ni najboljša rešitev, ampak za naju je bila pač edina, ker sva že komaj živela, se veliko kregala, obup skratka. Imam pa vsaj srečo, da spimo čez dan. Zdaj sva sicer prišli samo na 1 dnevno spanje, ampak le to traja 2-3 urce, tako da vsaj takrat malo zadiham, oziroma pospravim bajto. Glede hrane smo tudi sto faz imeli, ampak vse mine. Od obsedenosti s hipp kašicami, ki se jih načeloma izogibam, do zavračanja vsega. Ampak se je tudi to uredilo. Ker je bila neješča, sem dolgo časa hrano pasirala, tako da sva imeli malo težav s koščki, ampak ko sem se odločila, in vztrajala nama je ratalo brez davljenja in bruhanja. Vem da si utrujena, ampak saj mine, še prehitro. Tisto s kabli me je še najbolj nasmejalo, vidim, da imate pravega lumpa hihihih.
Kot že rečeno je naša dojenčica zrastla v malčico, ufff kako hitro je šlo. Porodniške je konec, sem še na dopustu, ker mi ga je res ogromno ostalo, ampak tudi ta se izteka. V ponedeljek štartava z vrtcem oziroma privat varstvom (se bo čuvala pri eni teti skupaj s 5 ostalih otrok). Moram priznat, da je zame to zelo težko obdobje, si nisem nikoli mislila, da bo tako bolela ločitev. Tamala je noro vezana name in si sploh ne znam zamisliti, kako bo to izgledalo. Saj vem, da se slej ko prej vsi navadijo, ampak trenutno se res grozno počutim. O vrtcu ji seveda razlagam z navdušenjem, v sebi pa trpim in mi je grozno hudo. Res sva navezani ena na drugo, zato se morava čim prej soočiti z realnostjo. Res upam, da se bova obe hitro navadili. Drugače smo dobro, pred kratkim je shodila in je cel žur. Šiba vsepovsod, jaz pa hujšam zraven, ko cel čas tekam za njo in pazim kaj bo ušpičila. Je pa prava mala lumpa in včasih se doma hecamo, da bi morala biti fantek pa se je vmes v trebuhu premislila [sm=smiley36.gif].
Evo cela klobasa ratala iz mojega javljanja, pa sem mislila, da bom bolj kratka. Vidim, da se moram večkrat javit, ko je toliko tega za povedat.
Lep pozdrav vsem
|
|
|
|