|
ronja -> RE: Heineken (22.4.2015 12:44:12)
|
Ne znamo ali nočemo ali se nam ne da, ker smo preleni.
DA ne znaš v dobi informacij priti do informacij, če želiš? In da jih ne znaš povezati
Stana, kot sem že prej napisala, bi potem lahko človek samo to počel. Zelo zelo dvomim, da ti veš, od kod izvira in pod kakimi pogoji tkejo blago, iz katerega šivajo kostume za Lj. opero, ki jo tako rada hodiš gledat;). In tako lahko čisto nenamerno podpiraš nehumane razmere. Ker nihče ne gleda vsega.
Zakj ti tako rada uporabljaš termin "len" delavec
Zato veretno, ker tudi taki obstajajo in se jih je včasih res skoraj nemogoče znebit. V ex službi je bila na začetku taka kadrovska. NIČ ni naredila, pa jo je bilo nemogoče odpustit. So se dolgo tožarili in na koncu je dosegla eno hudo poravnavo, pa so vse plačali, samo da so se je lahko znebili, kar jih popolnoma razumem. Delala ni nič, v službenem času je non stop visela na astro straneh, imela je totalno bombo v pisarni, not je smrdelo za znoret, da nihče ni šel tja, če ni bilo res nujno, če si hotel, da kaj zrihta, si moral it z njo tja. Recimo sodelavka, ki je takrat šla na porodniško, je šla z njo stat v vrsto, da jo je ta prijavila ne vem kam že, kamor mora delodajalec poslat te zadeve. Samo zato je ena raziskovalka porabila par ur! Plačana je pa za to, da dela nekaj drugega! Hvalabogu so potem dobili eno drugo, sposobno punco, ki dela.
Se strinjam, da je treba bit previden pri teh pravicah in da se hitro komu zgodi kaj hudega, vendar če ščitimo vse, pa je odstotek tistih, ki izigravajo sistem prevelik, potem je to večji problem, saj brez dela ostanejo na koncu tako ti, kot še vsi sposobni delat. Kar je škoda.
Pri nas je identična situacija, identična. 5-članska družina in moževa plača, ki ne presega 900 evrov. Zato prekleto dobro vem, o čem govorim. In nimam rombe
Ja, jaz tudi, zato pa pravim, da pretiravaš. Nimaš roombe, imaš pa mobi, ki slika slike;). Imaš pa kak drug bonbonček - kot si sama rekla - to je odvisno od prioritet - meni je važno, da ni preveč prahu po tleh, ker imam sicer napade, tebi je bolj pomembno nekaj drugega.
Ne, nimam še najstnikov. In vem, da je takrat težje. Vendar pa najstniki po drugi strani veliko lažje sami kaj zaslužijo - recimo med počitnicami ali pa kak večer pazijo kakega otroka, da grejo starši v kino itd... Ne vem, sama sem si že kaj zaslužila za svoje bonbončke v srednji šoli. In me ni nič bolelo, da imajo drugi več. Vedela sem, da sem doživela vsaj toliko;). Ker se da tudi s 3000 sit prit do Gibraltarja in nazaj;).
Nejcko, lej, če smo mi (vi in mi) zelo blizu dna, pa ni noben problem, ni to zdaj da ne bi mogli pregurat, no! potem mogoče ni tako grozno, se ti ne zdi? Lej, če bo kriza, bom vzela vsako delo na črno, če bo treba, da bo mojim otrokom ok. Dokler mi to ni treba, bom delala legalno in zaslužila za njihove bonbončke;). 50€ tu, 100€ tam, 20€ tu itd... Ne vse, kar si zmislijo, za tisto, kar jim bo pa ful pomenilo pa. Če imajo otroci ogromno velikih želja, pa ni problem več samo v denarju.
Ja, brez globalizma, brez socializma, brez neoliberalizma in brez skoraj kateregakoli izma bi se dalo komot živet, se strinjam. Pa to ne pomeni, da je vse to grozno slabo. Vsako ima svoje dobre lastnosti. In uživam v dobrotah globalizma: kupujem lahko tuje knjige, učim se lahko na netu svega i svašta, kar me zanima in mi za to ni treba plačat več kot 20€ za net vsak mesec. To je noro dobro!
Ker nikoli nisem v materialnosti videla neke dodane vrednosti.
Če bi bilo to čisto čisto res, potem ti ne bi bil noben problem, da ne moreš svojima najstnikoma nudit materialnih stvari, ki si jih želita. Normalno, da ti je hudo. Normalno, da imajo tudi stvari dodano vrednost, kadar so povezane s čustvi, doživljaji, spomini, itd... Ne zanikam tega. Tudi meni je nakupovanje na splošno muka, vendar to ne pomeni, da je zdaj vse slabo, če drugi uživajo v tem. Pa naj imajo svoj šoping, bog jim ga požegnaj! Sama sem si v 10ih letih od oblek kupila 3 modrce, to je vse. Pa to ne pomeni, da drugi morajo tako živet, da je to edino prav ali karkoli. In ne mislim, da ne uživam sadov globalizacije, ker niso samo cote in hrana tisto.
Samo to sem jaz, ena od redkih, vendar sem.
Če pogledaš mojo temo moške hlače, boš videla, da nas je kar veliko takih, ki ne uživamo v nakupovanju, vključno z lili;). Ni to nekaj nenavadnega;).
Pa saj imaš socialno varnost, zakaj se potem jeziš? Praviš da zaradi drugih, hkrati pa praviš, da imaš ti problem. Ne razumem več čisto - smo na istem, torej nam ni glih strašno grozno. NI glih najboljši čas, kar se enih stvari tiče, ampak hkrati pa je lep. In nenazadnje če je res kriza, še vedno lahko gremo ven.
LIli, lahko je tudi obratno: midva sva izpisala tamaladva iz vrtca ravno zato, ker bi se sicer težje izšlo kot sedaj. Če dobim vmes službo, potem bo tudi pokrila tisto varstvo, pač tistih par mesecev ne bo ravno veliko ostalo, ampak bom imela službo in septembra je itak spet vrtec. Saj se ne izključuje to, da imaš otroke doma in aktivno iščeš službo. Če dobiš povabilo na razgovor ali kaj podobnega, pa že najdeš varstvo za ta čas, no. Na zavodu pa ne komplicirajo in so rekli, da če ne bom našla varstva, jih lahko tudi s seboj pripeljem:). Njim je važno, samo da iščeš, da nekaj delaš in potem ne težijo zaradi malenkosti, vsaj tu, kjer sem jaz.
Lene je potrebno torej prisiliti (sistemsko, z zakonodajo, ker sami v zavesti očitno tega nimajo in izkoriščajo, kar jim trenuten sistem omogoča) da bodo delali, da bodo v breme države ostali le bolni in drugače nesposobni za delo.......danes za imamo prvih skoraj več kot tistih iz zadnjih dveh skupin.......v bistvu je to socialna država......socialna država ni to, da podpira lenuhe, onim res pomoči potrebnim pa potem ostanejo drobtinice...
No, tu se strinjam. Enako kot z lažnimi samohranilkami, potem pa prave nasrkajo...
nejcko, midve sva naivčini in res je problem, če se giblješ v določenem krogu ljudi in potem seveda misliš, da so vsi taki. Pa niso. Meni ni bilo jasno, da si ne bi bil prijatelj s sosedi, recimo. Ni mi bilo jasno, da si ne bi želel delat. Pa smo se preselili in tu vidim marsikaj in je precej drugače - pa smo še vedno v istem mestu;).
Se strinjam, da svet izgublja raznolikost na enih področjih, vendar hkrati dela ravnino, ki je dobra, na drugih. Če poslušaš prizadevanja ljudi, da bi se lahko tudi revni učili, je to danes veliko lažje izvedljivo kot je bilo včasih. Včasih si bil obsojen na tisto šolo, ki so ti jo starši lahko privoščili. Danes imaš sicer še vedno boljše in slabše šole, vendar te to ne determinira več toliko. Sam se lahko ogromno naučiš, imaš predavanja odličnih profesorjev na netu, prosto dostopna. Kot je rekel ustanovitelj School in a cloud:" Than I knew there is a way to level the playfield."
Kar se tiče tvoje naveličanosti nad svetom - mogoče je to odraz obupa nad nastalo situacijo. Prepričana sem, da je svet še vedno zelo pisan, samo da včasih mi s svojimi prejšnjih barv navajenimi očmi, ne vidimo novih odtenkov, v drugi tehnologiji, mogoče. Še vedno vidiš ljudi, ki se trudijo, genije, ki ustvarjajo nemogoče stvari,... A je problem, da se ti zdaj izlet v Trst ne zdi več tako zabaven? Ne. Meni že takrat to ni bilo neko doživetje in zato nisem hodila. Pa zato, ker je oče prisegal na to, da kupujemo domače stvari in se mi je zdelo, da ima point;). Ja, je včasih malo strašljivo videt piksno kokakole na vrh Everesta in mi je čudno, ko se mladi menijo po telefonih, čeprav sedijo en zraven drugega. Vendar ne vidim takrat tega, kar se menijo. Tam je še vedno ista paleta čustev, samo izražajo jo na drug način. In sem prepričana, da se še vedno držijo za roke, poljubljajo itd...
In se posipam s pepelom - ja, tudi jaz uporabljam tehniko sodobnega časa prav ta hip. Zaradi svojega ugodja in udobja (spet se posipam s pepelom) pač ne bi šla živet nazaj v jame. Kljub vsemu pa skušam živeti po starodavni modrosti: ničesar preveč. Škoda, ker se večina ljudi te modrosti ne drži in ne uvidi, da nas prav to vodi v pogubo.
LJudje imamo različne lestvice, kaj je preveč, različne bonbončke. Ti uživaš v produktih globalizacije (ker je praktično nična verjetnost, da bi tvoj računalnik naredili tukaj), tako kot jaz ali nekdo, ki kupuje znamke. Vsak si najde to, kar mu veliko pomeni. Eni so pripravljeni delat dela, ki jih sama ne bi rada, ker so dobro plačana, pa lahko dobiš več/je bonbončkov. S tem ni nič narobe. narobe pa je, če si jih privoščijo preveč prej, kot so zanje zaslužili in potem recimo en ali oba izgubita službo...
|
|
|
|