Frodo Bisagin
|
IZVIRNO SPOROČILO: kalbo Ti kar povem situacijo. Priletim za rešilcem na urgenco in slišim tamalo čez celo urgenco, kako se dere. Prej me je sesedlo enkrat na pediatrični, ker sem jih iskal tam, so mi sestre potisnile kozarec vode v roke in potem me je en spremil do urgence, pa je to skoraj čez pol mesta. Priletim v sobo, tam moja zraven tamale, sesuta ( ej tamala skoz mene gleda, to ni več ona). Jo poizkusim pomirit, v tistem pet dohtarjev okol nas, en da roko, reče sem pediater, drugi, sem kirurg, vašega otroka bomo zdaj pelal v operacijsko....v glavnem šokovi. Na hitro mi sam rečejo, nič ne bomo rezal in grejo. V tistem prileti moja teta in čakamo tam zunaj, sesuti, polni črnih misli....pridejo čez eno uro ven, tamala v cevkah, pediater samo reče, prosim počakajte, moramo opravit teste in vpraša, če jo lahko pobrijejo po glavici za sonde in gre, ja posvetit se tamali. Pristopi anastezist in začne nakladat možne scenarije, od epilepsije, do nevem česa, kako se mu je sesula na mizi....prijazno, s toplim pogledom in gre. Moja se sesede, zase ne vem od kje sem našel mirnost, to mi kot prej koleričnemu kot umirjenemu človeku še danes ni jasno. Jo pomirim in čakamo, eno uro, dve uri, tri ure. Pol začne pa moja teta težit, da kaj se gre dohtar, da bi lahko kaj povedal in da gre tja, sem ji samo rekel, da cenim, da je tam, samo da naj ne govori nič, da dohtar prekleto dobro ve, zakaj ga ni ven. No pride pediater in naju pelje do tamale, razloži za vsako cevko zakaj je in nama razloži, da je čakal vse teste in da lahko z gotovostrjo trdi, da ni nobenih znakov epilepsije in da gre zgolj za močan vročinski krč, ki ni hotel spustit. Ni blo toplih pogledov, samo gola realnost, kar je mene umirilo. Tukaj je zafural anastezist, ker je bil človeški in kolegialen, ne pediater, ki je bil profesionalen. In ti vmes niso povedali, da pri teh krcih prvo pogledajo ali je kaksen tumor v glavi otroka... V skoraj identicni situaciji je nama z mozem ena zelo prijazna sestra razlozila, da bodo prvo iskljucili tumor, potem grejo pa naprej.... in se prkeleto hitro znajdes v nocni mori... V nocni mori bi bil tudi zdravnik, ki bi vse stiske in bolecine pacientov in svojcev empaticno dozivljal in prezivljal... Ta ne bi dolgo opravljal svoje delo. So nam pa vedno potem povedali kako pa kaj - razlozili sutuacijo, povedali kako pa kaj, odgovorili na vsa mozna vprasanja in pustili, da si vzamemo cas in se odlocimo.
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan! (Ivan Cankar)
|